Ko je bilo prvič

s365671435601093373_p6_i9_w640Pred par leti, takrat ko še nisem vedela niti slutila, da bom Blanca Chara, sem v stari Ljubljani srečala znanko, ki je nisem videla že zelo dolgo. Usedli sva se h kavici in si začeli pripovedovati vse, kar se nama je medtem zgodilo. Bilo je spomladi, prijetno toplo in sončno. Opazovali sva sobotno “promenado” ob Ljubljanici … ko je moja znanka kar naenkrat začela jamrati, da ona pa nima nič za obleči. Res da dela doma, in je lahko cel dan v trenirki in copatih, pa vendar bi si, ko gre malo naokrog in po opravkih, rada oblekla kaj dobrega. Denarja za nakup novih kosov nima, svoje stare garderobe pa se je že naveličala. In sem ji začela malo prigovarjati, da bi se gotovo kaj zanimivega našlo, celo, da pridem, če želi, z veseljem pogledat, kako “hudo” je. Zanimivo, takoj je bila za to, čeprav do takrat še sploh nisem bila na obisku pri njej. Jaz pa sem se razveselila, ker sem imela občutek, da ima zanimivo stanovanje. Straaašno me je mikalo … In sva se dogovorili – ampak samo pod pogojem, sem rekla, da bo pomerila vse in vsako kombinacijo, ki ji jo bom našla – brez ugovarjanja. Zmenjeno in dvakrat potrjeno.

Tako je prišel dan D. Moj občutek o zanimivem stanovanju me ni prevaral, uživala sem v celotni podobi, barvah in detajlih! Potem pa je na vrsto prišla – omara. Vauuu! Koliko zanimivega in skritega, tam zadaj kamor se vrata omare sploh niso dala odpreti! Par minut in kosi so bili vsepovsod, samo v omari ne. In prva kombinacija, noro dobra! Samo kaj, ko je znanka ni in ni hotela pomeriti. Sploh ne! “To?!” je rekla, “to jaz ne morem nosit, ne, ni šans, to pa ne!!” In trajalo je kar nekaj časa, res, da se je pustila pregovorit. Počasi, vztrajno, z veliko mero potrpežljivosti in prijateljskega prigovarjanja je začela kazati prve znake, da bo popustila. Ampak … potem sem pa spet imela problem – kombinacije ni več hotela sleči. Nikakor! Tako zelo si je bila všeč, se občudovala v novi podobi in neprikrito uživala v opazovanju … Jaz pa sem se samo – muzala!   🙂
In to navdušenje me znova in znova razveseljuje. Kako dober je občutek, ko zagledam TISTO iskrico v očeh gospa in gospodov, ki govori: “Ja. To sem jaz!”


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s