Praktične nasvete najdemo povsod – na vsako vprašanje, za vsak problem, tudi takrat, ko se odločamo med dvema možnostma. Vzamemo si čas, beremo knjige, listamo revije, brskamo po spletu, tudi prijatelje sprašujemo … in čakamo, da bomo našli pravo informacijo. Niti zavedamo pa se ne, da bo to informacija ali izkušnja nekoga, ki ga ne poznamo in tudi on ne pozna nas.
Za iskanje odgovora si vzamemo čas, pa si ga vzamemo tudi za realizacijo? Znamo te nasvete uporabiti? To še kako velja tudi na področju “mode”. Nimam rada te besede, veliko bolj sta mi všeč pojma stil in trend.
Ko sem se spoznala z delom stilistke, sem kmalu ugotovila, da se svetovanja nisem lotila na pravem mestu. Dogovoriti se s stranko za nakup v trgovini, za stilista ni problem, podobno kot ne za arhitekta, ki načrtuje hišo za znanega ali celo neznanega naročnika. Pred kratkim sem se pogovarjala z arhitektom, ki je opremljal hišo, medtem ko sta bila lastnika na počitnicah v tujini. Ko sta se vrnila, jima je z navdušenjem odprl vrata njune hiše in začel razkazovati na novo opremljene prostore. Prepričan je bil, da je opravil izvrstno delo. Kaj pa lastnika hiše? Mislite, da jima je bilo žal, ker nista dogovarjanju z arhitektom posvetila več časa in mu bolje predstavila svojih želja in pričakovanj?! Podobno je s stiliranjem. Ko sem za osebo, ki me je poklicala po telefonu in mi povedala, kaj novega v svoji garderobi potrebuje in si želi, v trgovini pripravila izbor oblačil na stojalu, nisem vedela o njej nič drugega kot to, katero konfekcijsko številko nosi, kako visoka je in kakšne barve las ima (čeprav to zadnje ni bila kakšna posebno pomembna informacija). Ko sem jo zagledala, spregovorila z njo nekaj besed še v živo in jo peljala pred stojalo, polno oblačil raznih dolžin, krojev, materialov in barv, mi je bila že bliže. Vendar niti približno ne tako, kot sem pozneje spoznala, da sem ji resnično lahko v oporo – doma.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 16. maj 2013
Blanca Chara 