Spomnim se obiska pri prijateljici par let nazaj. Niti ne vem več, ali sva se dogovorili, da pridem ali ne. To je bilo še takrat, ko nisem vedela, da me bo pot zanesla k »vetru v omari«. Pri njej sem bila prvič.
Malo sva najprej poklepetali, potem pa me je peljala v svojo sobo. Ko je odprla vrata, sem pričakovala, da bom pač naredila nekaj korakov po prostoru in se razgledala … pa je bila sobica tako majhna, da je bilo komaj kaj prostora za korake v njej. Postelja, pisalna miza, stol in dve majhni omari. Sicer je tudi prijateljica bolj majhna, ampak … In potem, ko sem odprla prvo omaro – novo presenečenje, pravzaprav šok! Na prvih dveh obešalnikih (omara je bila globoka 40 cm, tako da je bila palica za obešalnike položena pravokotno na običajno lego), sta visela dva velika kopalna plašča?! Sploh nisem mogla verjeti! In zakaj? Za vsak primer, če bo morala v bolnico, je rekla. Takoj sem ju zložila in pripravila za najvišjo polico v drugi omari. Tudi velika večina oblačil, ki so visela, niso bila za vsakdanjo rabo ali pa preširoka, prevelika, športna, celo iz leta 2 in 3. Previdno sem jo vprašala, če je pripravljena na »odpis«. Sicer me je malo čudno pogledala, ampak meni je bilo dovolj. Kosi so začeli leteti skozi odprta vrata sobe na hodnik in kup se je večal in večal. Šele v drugi omari, ki je bila teže dosegljiva, sem začela uživati. Skrivala je kose, ki so bili vsak nekaj posebnega. Unikatni, zanimivi, drugačni in – ženstveni. Tisti, na katere je že pozabila ali pa si jih v takratnem počutju ni upala obleči. Ker se je počutila premalo – žensko.
Zdaj se spomnim, da sva omaro le spraznili, časa za preskušanje novih kombinacij nama je zmanjkalo. Le tu pa tam je kakšen kos, potem ko sem prijateljsko vztrajala, pomerila in potem kot otrok navdušeno skakala po postelji, kjer je edino bilo nekaj praznega prostora.
Sem pa bila vesela njenega sporočila par dni kasneje: »Blanka, kako se zdaj dobro počutim! To je noro. Soba tako diha in jaz sem veliko bolj sproščena!«
Ja! To je rezultat »vetra v omari«!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 6. junij 2013
Blanca Chara 