Jaaa, počitnice! Sicer samo krompirjeve, so pa le! Otroci so doma, mi pa imamo manj obveznosti in se lahko bolj posvetimo družini. Spomini na poletje se zdijo še tako sveži, z mislimi smo skoraj že pri praznovanju Novega leta. Ampak – počasi, zdaj smo vendar že in še sredi jeseni!
Pojdimo v naravo! Naj nas ne ovirajo megla in oblaki, dež in razmočena tla pa dan, ki se krajša in se zbudi v meglo, segreje šele opoldne in ohladi že zgodaj popoldne. Vse ima svoj čar … če le znamo opazovati.
Pa znamo opazovati? Najprej sebe? Vemo, kaj bi radi in kaj si želimo, brez da bi nekje nekaj prebrali, nekoga vprašali ali kje preverili? Tisto nekaj potem upoštevamo in tudi naredimo ali pa se odločimo po svoje in potem ugotavljamo, ali je imel ta nekdo prav ali pa čisto narobe?
Kdaj poslušate sami sebe, ko ste doma, v tišini? Slišite, kako drsijo vaši koraki po parketu, kakšne šume ustvarjate, ko pišete po listu papirja ali odpirate vrata, kako dihate … kako govorite s svojim otrokom ali partnerjem? Se lahko, ko ste v množici, recimo v trgovini, izklopite, in vas energija ljudi z različnimi izkušnjami in energijami, ne moti? Poslušate, kakšni občutki se vam porajajo, ko se za nekaj odločate?
Ali pa preprosto, ko vam, recimo, nekdo reče, da vam bela ne pristoji, slepo ubogate, čeprav ne veste, zakaj, in bele ne nosite. In se počutite nedostopni, ko vam nekdo da vedeti, da taki ste, ker nosite črno.
Dobro je prisluhniti in prebrati, pametno pa se je potem po svoje odločiti. Ne pomaga, da se odločite tako, kot od vas nekdo pričakuje, ker ne boste zadovoljni, to bo odločitev na kratek rok. Tudi pri oblačenju. Če pa boste svojim željam sledili (ker se boste ves čas opazovali), boste opazili tudi, koliko zanimivega se dogaja okrog vas. Drugi vas ne bodo zanimali več, ne bo jih potrebno ne kritizirati ne soditi, lahko jih boste samo še – občudovali.
Na koncu vedno poslušate sebe. Tudi pri «vetru v omari« in pri nakupu z mano. Vi ste tisti, ki se odločite, ali ste si všeč ali ne. Jaz vam le pokažem pot, kako se lahko pogledate drugače.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 30. oktober 2013