Spomnim se, ko sem pred leti neko poletno soboto vstala zelo zelo zgodaj. Izpustila sem lenobni jutranji ritual in šla. Sproščeno in brez pričakovanj. Vse je bilo mirno, komaj kdo že na ulicah in trgih v stari Ljubljani. Tisti redki pa zaspani, še napol v pižami in sanjah …
Šla sem na tržnico. Pojem za katerokoli soboto v letu. Prostor, kjer se zbiramo in srečujemo ljudje vseh starosti in poklicev, statusov in življenjskih zgodb. Cilj vseh pa isti – kupiti najboljše sadje in zelenjavo, kruh in delikatese, in potem s polnimi košarami s prijateljem ali znancem poklepetati ob kavi.
Danes ni sobota … je pa dan, ko nas povezuje isto. Želja po biti enostavno – zadovoljen sam s sabo in biti s prijatelji. Veseliti se vsakega trenutka posebej!
Doma je vse pospravljeno in pripravljeno za to posebno noč. Novoletna smrečica že nekaj časa krasi naše domove, gostje so povabljeni, jedilnik pripravljen, hrana kupljena, dekoracija za omizje že domišljena … mogoče celo mala darilca presenečenja. Če pa smo tokrat mi tisti, ki smo povabljeni, samo sproščeno čakamo na čas odhoda na obisk.
No, mogoče pa le ne tako zelo. Mogoče ne vemo kaj bi oblekli, nekaj preprostega in vsakdanjega ali kaj bolj svečanega? To vendar ni čisto navaden dan. Če ste gostiteljica, ste mogoče že prej opozorila, kako boste oblečeni, ali pa se že tako dobro poznate, da to ni potrebno, če pa ste povabljeni, in ne veste, kako bi se oblekli … bodite malo drugačni, vsaj s kakšnim detajlom. Tudi za domačo zabavo se lahko potrudimo in smo malo bolj »lepi« in pokažemo svoj jaz. Če pa se vendar zgodi, da gremo čez mejo … z veseljem sprejmimo pohvale in se potrudimo, da ne bomo preveč »vidni« še z obnašanjem.
Jaaaa, to je zadnji dan v letu! Naj bo danes samo DANES. Ne razmišljajmo, prepustimo se vzdušju! Veselimo se! Naj bo ognjemet opolnoči, pa če bo tisti pravi pravcati ognjemet ali le pok steklenice penine, topel objem ali ljubeč poljub … začetek novega in lepega, čas, ko bomo delali več tega, kar nas osrečuje.
Naj bo tak kot je zadnji tudi, prvi in čim več naslednjih!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 31. december 2013
Blanca Chara 