Tako enkratni smo, vsak posebej

Kako zanimivo je naše življenje! Prav vse! Če se le poglobimo v posamezne predmete in situacije, če nas le zanima dovolj in si vzamemo čas, da raziskujemo. Jaz bi rada vedela vse. Moj dan bi moral biti dolg 48 ur … pa tudi to ne vem, če bi bilo dovolj! Samo o čevljih bi lahko napisala debelo knjigo.

Vedno pa me najbolj zanima – človek! Tako ženska kot moški. Tako enkratni smo, vsak posebej. Ena in edina … en in edini. In še iz različnih planetov! Z različnimi željami in potrebami, izkušnjami in pričakovanji. Pa se zdi, da to upoštevajo le moški … saj veste, moški si želi, da se njegova draga po poroki ne bo spremenila, ženska pa je pravo nasprotje, pričakuje, da bo njen moški vendar le dojel, da je pokrov straniščne školjke potrebno vsakokrat posebej  – spustiti in umazane nogavice odložiti v koš za umazano perilo! Pa je to res pomembno? Ni to le pika na i, ko privlačnost med njima začne ugašati, ko pogovarjanja, izmenjave mnenj in prilagajanja ni več?

Kako posebna bitja smo, enkratna in neponovljiva. Ko bi se le zavedali svoje dragocenosti in jo nadgrajevali iz dneva v dan, brez da bi sodili in kritizirali druge. Vsak od nas ima svojo zgodbo, tisti del, ki je že preteklost, trenutek zdaj in prihodnost, ki šele pride. Res da preteklost, naša iz otroštva in preteklost naših prednikov, vpliva na nas, mi pa nanjo nimamo vpliva, in je prihodnost neznanka … ampak, zakaj se potem tako ukvarjamo z njima? Zakaj ne živimo tega, kar je ta trenutek, tukaj in zdaj?

Dolgo nisem razumela, kaj pomeni živeti za trenutek. Kadar sem koga slišala to izreči na glas, se mi je slišalo kot fraza, kot nekaj, kar se govori, ker je »v trendu«, pa nihče pravzaprav ne razume, kaj pomeni. In v resnici večina ne ve, kaj naj bi to pomenilo. Še vedno.

Se kdaj opazujete, ko delate nekaj, ob čemer vam ni potrebno razmišljati, ker je pravzaprav dnevna rutina, in lahko z mislimi odplavate daleč stran, vas potem nekaj zmoti … kje ste takrat? Pri delu, ki ga opravljate ali pri tistem, na kar mislite? Je odgovor – nikjer?

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 20. marec 2014


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s