Pomlad je tu! Vse zeleni in brsti in cveti! Zdi se, kot da se vse začenja na novo! Kakšen užitek je opazovati novo življenje! Zame je to najlepši čas leta! No, ja, razen tistih treh tednov na morju, nekje na otoku … z galebi, škržati in borovci, na osamljeni plaži … aaah, še malo …
Sproščenost se čuti na vsakem koraku, zjutraj na parkirišču, čez dan v službi, ob prostem času pa ob kavici in veselem klepetu ali sprehodu po bližnji okolici. Med tednom po mestu, konec tedna v naravi.
Ste opazile, da tudi želja po biti ženska postaja vse večja, in to ne samo zaradi toplejšega sonca? Da smo ženske prišle do točke, ko bi rade »opustile« hlače in začele spet nositi krila in obleke, da kavbojke niso več tako same po sebi umevne?
In presenečenje – tudi v trgovinah je ponudba kril in oblek večja! Na krila spominjajo celo nekateri kroji hlač in nekatera krila na hlače. Zato, da bi se lahko opogumile in se na nov stil oblačenja počasi privadile tudi tiste, ki na hlače prisegajo že dolga leta? Upam, da res. Le zakaj je mišljenje, da so hlače najbolj »komot« tako trdno, ko pa nas vežejo na vsakem centimetru?! Sploh kavbojke! Jaz jih nisem nikoli marala. In hlače, tako težko je najti pravi kroj … ker morajo biti »ulite u nulo«. Krilo pa … z malo domišljije je iz enega samega krila, če ima elastiko namesto pasu in ni le krpica blaga, dolžino moč poljubno prilagajati – spustimo ga pač malo nižje na boke ali povlečemo višje nad pas, in podobi ustrezno oblečemo zgoraj kratko jakno ali daljši blazer, top ali ohlapen pulover. Ja, ohlapno je letos zelo priljubljeno. Ohlapno in preveliko, po drugi strani pa obleke krojene po telesu in rezane v pasu, z različno globokimi in domiselno položenimi gubami. Pa plise! Bi nosile dolgo plisirano krilo, zraven jeans ali usnjeno jakno, mogoče celo preprosto srajco ali pulover, ki je prave velikosti bolj za vašega partnerja kot za vas?
Bodimo tudi me tako cvetoče kot je pomlad! Bodimo zveste same sebi in si upajmo delati korake k svoji bolj samozavestni podobi. Saj veste »Očaraj sebe. Očaraj svet.«
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 17. april 2014