Sobota, 26. april, 2014, je bil poseben dan, Dan odprtih borjačev v Pliskovici na Krasu. Za mene dan za odklop sredi oaze iz kamenja … ko si samo – TAM, ko v borjač prihajajo ljudje brez problemov in skrbi … ko si vzamejo čas zase in za klepet s prijatelji ali ljudmi, ki jih srečajo po naključju … in med njimi tudi moje MREŽE.
Kraška vrata v atrij – borjač.
Speča lepotica.
Tudi kolesa od “včasih”.
Del hostla – balkon, za katerim se skrivajo skupna ležišča.
Mreža za pobiranje listja.
In jaz s svojimi mrežami, ki delujejo tako majhne, pa lahko nosijo tako veliko težo.
Kvačkam … charam … uživam.
… nastala bo tale mreža.
Svetlo vijolična za malo deklico, ki v njej nosi svoj prvi sendvič in sok.
Za malico pa frtajla (umešana jajca z zelišči, lahko tudi s šparglji) s prijateljico na klopi, ki se zdi, da se bo prelomila, pa jo je le sonce oblikovalo po svoji podobi.
Hvala, Pliskovica! Uživala sem. Zagotovo pridem spet!