Kaj je merilo za naš zunanji izgled? So to leta, služba, denar … potrditve, kako dobro izgledamo? No, vsakega po malo … pa vendar, naša podoba je najbolj odvisna od tega, kako zadovoljni smo sami s sabo.
Na cesti videvamo mlada dekleta s čudovito postavo pa oblečena kot sive miške. Dobro situirane gospe pa brez domišljije. Starejše gospe na klepetu ob kavi pa urejene od nog do glave. Nekako ni skupnega imenovalca za njihovo zunanjo podobo, a ne? Razen – samozavesti.
S prijateljicami in mojimi gospemi se večkrat pogovarjamo o tem, kako biti urejena v poznejših letih. Kako žalostno je, da so v glavnem vse mnenja, da takrat to ni pomembno. Ne več. Le za koga, pravijo. Saj bodo vendar – stare. In že hitijo povedati, koliko let imajo. Kot da bi se opravičevale, ker niso več urejene kot so bile včasih in iskale potrditev, da imajo prav. Res obstaja določena številka, po kateri je biti »samo oblečen« dovolj?
In gospo, ki ji ni čisto nič mar za leta, sem opazila samo pred par dnevi. Bila je prva poletno vroča sobota, ko sem se v mesto peljala v prijetno ohlajenem avtobusu. Z užitkom ampak nevsiljivo sem opazovala predvsem potnice. Ko je vstopila, je v trenutku pritegnila mojo pozornost. Gospa, neverjetno mladostna, stara pa gotovo že blizu 80 let. Krajši popolnoma beli lasje speti tako, da se je zdelo, da vsak koder las kot puh lebdi v zraku. Bela srajca z rahlo privzdignjenim ovratnikom zataknjena v bele bombažne hlače športnega kroja, v gležnjih stisnjene z vrvico. Hlače sicer čez pas malo preozke, ampak celotne podobe niso motile. Čez ramo bela torbica, ravno prav športna, obrobljena z bledo zlato barvo. Čevlji? Bele športne superge. Da je imela tudi berglo, bolj modni dodatek kot breme, sem opazila šele, ko se je usedla par vrst pred mano. Aaah, tako čudovita! Tako ženstvena in polna življenja!
Za njo pa njeno pravo nasprotje. Dve vsaj 10 let mlajši gospe, ki se z njeno podobo nista mogli primerjati prav v ničemer. Kako dobro je bilo opazovati (ne)samozavestno držo vsake posebej.
Pa ve? Kako bi rade bile videti same?
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 19. junij 2014