Sto sekund, sto minut, sto ur, sto dni, sto mesecev, sto let … in čas teče dalje. Tako kot v tisti risanki, ki se vedno konča z »in odpujsala sta dalje«.
Sto let za posameznika ne obstaja, vsaj ne za veliko večino. Ostanejo le spomini nanj. Včasih celo dlje. Kaj pa sekunde? Obstaja še kaj manjšega od sekunde? Hip, hipec? Še kaj manj?
Jaz, recimo, vsako jutro vstanem v trenutku, ki ga ni. Res. Potem ko se po spanju že počasi zavedam sebe in se začnem prebujati, ko se poskušam spomniti sanj in jih včasih še malo podoživeti, ko že počasi odpiram oči in ugotovim, da zunaj mojih razmišljanj je in se dogaja čisto nekaj drugega … vstanem kar naenkrat. Sredi razmišljanja o prej in potem. Pred leti sem si vedno govorila »samo še 5 minut«, pa potem »ah, saj se mi sploh ne mudi, še 10 min«, se končno odločila in vstala. Zdaj pa si izberem »trenutek, ki ga ni«. Kako dober je! Tako kratek pa vendar dovolj dolg, da lahko občutim, da je dober.
Pa obstaja še kaj manjšega od tega trenutka? Je to sploh možno? Bi to mogoče lahko bilo takrat, ko se čudimo, kako le smo se odločili narediti prav »to«, čeprav prej nikoli nismo niti pomislili, da bi? Ko se sprašujemo, kaj le nas je napeljalo na tako odločitev …? Bi »to« lahko bilo še manjše od sekunde, hipa, hipca? Trenutka, ki ga ni?
Kakorkoli. So odločitve o katerih razmišljamo in razmišljamo v neskončno, se velikokrat niti ne odločimo zanje in nikoli ne izvemo, kako bi bilo, če … In so odločitve, o katerih sploh ne razmišljamo. Niti ne o tem, ali so za nas dobre ali ne. Samo – naredimo. In potem nosimo »posledice«. Take ali drugačne. Dobre, včasih pa tudi slabe. Ampak takrat vemo in se ne sprašujemo (v nedogled), kaj bi bilo, če. In čeprav se zdi, da sprejemamo iste odločitve, je vendar vsakokrat drugače. Pa če preberemo tisoč knjig, če slišimo tisoč nasvetov najboljše prijateljice in ljudi, ki so doživeli prav to. Vsakokrat je drugače in pri vsakomur je drugače. In vedno bo.
Zato poslušajmo sebe in svoje telo! Ko le lahko. Vzemimo si (tudi) čas zase in uživajmo v trenutku!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 16. april 2015
Blanca Chara 