Predstavljajte si, da je …

… jutro. Tišina. Slišite samo drobne kaplje dežja, ki padajo po okenskih policah. Vse debelejše so, vam pa v postelji tako prijetno. Lenobno se pretegnete in počasi začnete razmišljati o jutranji kavi … ko vas naenkrat dokončno predrami budilka. O, saj res! Čisto ste pozabili. Danes ste se mislili odpeljati na izlet na obalo, kljub napovedanemu dežju, pod dežnikom. Na sproščen sprehod, samo v spremstvu valov. Srečali bi samo kakšnega osamljenega galeba. Mogoče. Potem pa sedli v malo restavracijo in si naročili lahko kosilo.

Pa vas je pred par dnevi poklicala prijateljica in vas prosila za pomoč pri selitvi. Ni še vedela, ali bo to soboto že pripravila vse potrebno ali pa mogoče šele čez en teden. Obljubila je, da vam bo sporočila čim prej. Ampak ta »čim prej« je že davno mimo. Kaj zdaj? Naj se vseeno pripravite? Mogoče pa vas ni imela časa poklicati, ko pa ima tako naporno službo.

Odločite se, da jo boste poklicali vi. Sicer je še zgodaj, boste še malo počakali, da je ne bi zbudili, si rečete, in pozvonite čez kakšno uro. Čakate in čakate. Nič. Pošljete sporočilo. Čakate. Nič. Kaj zdaj? Mogoče vas ne sliši. Poskusite spet čez pol ure. Nič. Postajate zaskrbljeni. Pomislite, če ste mogoče vi prejeli njeno sporočilo ali pa ste klic spregledali. Ne. Preverili ste. Pokličete še enkrat. Še vedno nič. Zdaj ste že nejevoljni, celo slabe volje. Skoraj je že poldne, od prijateljice pa nobenega glasu. Skočite v trgovino, držite telefon v roki in čakate. Na njen klic. Nič. Sredi popoldneva pa se le oglasi. Vsa vesela in nasmejana in sploh. Ni imela časa, da bi vas poklicala, pravi. Je šla z eno frendico v šoping v London. Je bila tako dobra priložnost, jo je morala izkoristiti. In ko ji poveste, kaj se je dogajalo z vami, kako ste čakali na njen klic, celo par dni, veselo vzklikne: »Pa saj se mi ne mudi tako zelo!«

Se vam zdi znano? Ste že kdaj zaman čakali na klic ali obisk ali kakšen dogovor, ki je bil obljubljen, pa ste nanj kljub vsemu čakali samo vi? Ker se držite dogovorjenega? Ali ste večkrat vi tisti, ki ste na drugi strani in pustite čakati? Kaj je bolj odgovorno in spoštljivo?

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 23. april 2015

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s