Se lahko spomnite, kdaj ste se nazadnje smejali? Tako iz srca in sproščeno, da ste se držali za trebuh in so vam tekle solze, pa vam ni bilo mar za razmazan make up? Ko ste pozabili na vse okoli sebe, celo na problem, ki vas iz svojega oklepa ni hotel spustiti zadnjih nekaj ur? Ko vas je že vse bolelo pa kar niste mogli odnehati in ste po par minutah mogoče celo pozabili, zakaj ste se pravzaprav smejali?
Mogoče ste videli tisti video z malo skupinico ljudi, ki se ne poznajo in jim je skupno le to, da čakajo na avtobus. Resni in zatopljeni v svoje misli. Potem pa se nekdo začne smejati. Čisto potihoma. In čez kakšno minuto za njim plaho še nekdo … dokler se na koncu ne krohotajo vsi. Z nami vred, čeprav tega nismo pričakovali. Kako sproščujoče in brezskrbno! Smeh res osvobaja. Tako zelo nalezljiv je. Sprosti celo nekoga, ki je slabe volje. Seveda spet odvisno od tega, kako hitro se mu prepusti.
Tudi smeh je stvar samozavesti, čeprav se mogoče čudno sliši. Sploh med neznanci. Če je nekomu nerodno in je bolj vase zaprt, se smeha mogoče sploh ne bo nalezel ali pa zelo težko. Če pa ima rad življenje in je pozitivna oseba, pa bo smeh rad tresel tudi med druge ljudi.
Spomnim se, da sem bila na dopustu na majhnem otočku. Z eno samo majhno trgovinico, kioskom, v katerem so prodajali kruh, mi pa smo zunaj v dolgi vrsti čakali na svežo belo štruco, in eno majhno mesnico. Pa ne samo, da je bila majhna, tudi meso so dobili samo enkrat na teden. Seveda tega nisem vedela, ko sem vstopila. Kako smo se drenjali v tistem malem prostorčku. Sicer z ventilatorjem, pa vseeno! In potrpežljivo čakali! Nekaj časa. Dokler ni mlajša ženska začela potihoma godrnjati in za njo še ena. Ampak starejši gospod jima ni ostal dolžan. Šale je začel stresati eno za drugo. Iz rokava! Kako smo se smejali! Seveda hitro tudi obe gospe. Čas je tako hitro mineval, predvsem pa tako prijetno, da mi je bilo prav žal, ko sem prišla na vrsto.
Poletje je tako čarobno. Toliko več nam nudi kot drugi letni časi. Več zraka in sonca, več svobode in gibanja, predvsem pa sproščenega druženja in smeha. Oblecimo se v barvite in frfotajoče poletne cunjice, obujmo lahke sandale in – smejmo se!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 25. junij 2015
Blanca Chara 