Sonce, oblaki, megla, dež in sneg, veter, vsem pa skupna temperatura, ki se menja skozi dan, letne čase in leta, narava in mi pa se ji prilagajamo … narava s svojo rastjo in plodovi, mi pa s počutjem.
Prijetno toplega sonca smo vsi veseli, skoraj nikogar ni, ki ga ne bi imel rad. Sicer nam je včasih tudi odveč, če smo slabe volje in žalostni, recimo, in si želimo, da bi se samo skrili v kakšen temen kot, in počakali, da nas mine. Ali pa ko je tako vroče, da ostajamo v ohlajenih prostorih, na prostem pa iščemo senco dreves. Pa vendar, poletje je pač čas, ko nas sonce enostavno mora objemati in to tako strastno, da se mu z veseljem prepustimo razvajati s čim manj krpicami na sebi, če pa je prehudo, skočimo v vodo, kjer se le da. Zima pa čas, ko mu toplo oblečeni z užitkom nastavimo obraz, zapremo oči in uživamo v nežnem božanju njegovih žarkov.
Ni pa sonce edini vir toplote. So še razni drugi, mehanski viri, vendar vsi vsaj malo manj prijazni.
Vsekakor pa nas pogreje lahko tudi kakšna – oseba! Mama z nasvetom v ravno pravem trenutku. Babica z mehko roko, ki nas nežno poboža po laseh in licu, pa četudi smo že ‘veliki’. Prijateljica. Ljubljena oseba ob kateri pozabimo na čas in vse okrog sebe. Hišni ljubljenček. Pa tudi policist, ki z dvignjenim loparčkom pomaha par metrov pred našim avtomobilom in nam v trenutku orosi čelo, čeprav smo klimatsko napravo ravnokar dali napolniti. Cene, ki nas presenetijo v trgovini, če smo med tistimi, ki se izogibajo poročilom. Jeza. Nemoč. Veselje. Šport in rekreacija. Na bolezni pa raje ne mislimo. Ostanimo pozitivni, ko smo zdravi, če nas katera le dohiti, pa tudi v premagovanju le-te.
Temperatura je hecna stvar, tako različna in včasih kar varljiva. Saj poznate tisti občutek, ko nas na hladen deževen dan, tak kot prejšnji teden, zazebe in se vajeni toplega radiatorja pozimi, stisnemo k trdi železni stvari na steni, ta pa mrzla? Naj le še ostanejo par mesecev mrzli, ti naši radiatorji in pečice, sonce pa nas razvaja, da bodo naša okna in vrata na balkone in terase lahko odprta čim dlje.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 27. avgust 2015
Blanca Chara 