Par dni nazaj sva z veliko mlajšo prijateljico skupaj naštevali ličila, ki so na voljo ženski katerekoli starosti, da si uredi make-up, in to popoln. Potem sva odšteli tista, ki niso tako zelo nujna in na koncu ponovno našteli tista, za katera bi si prav vsaka ženska zjutraj lahko vzela par minutk in jih nanesla na obraz.
Izbira je res velika. Ličila ponujajo brezštevilne kozmetične hiše in to za različne cenovne razrede … potem so tu različni tipe kože in želje posameznic, trendi v ličenju, ki bi jim ženske rade sledile, pa ličenje za različne priložnosti in frizure ali celo želja partnerja, ki prisega na ‘manj je več’.
Ličenje je prava umetnost, slikanje na kožo pravzaprav. Slikar slika in riše na platno, vizažist na kožo. Jaz, recimo, si močno želim slikati, na pravo platno in to tako veliko, čim večje. Pa mi ne gre. Kar strah me je dotakniti se bele površine s čopičem. Koža in ličenje, to pa je čisto nekaj drugega. V užitek mi je in veselje.
Tudi moški so si v preteklosti nanašali debele plasti pudra na obraz in bili mogoče celo bolj nečimrni kot ženske. Potem so nekaj časa uporabljali le milo, zadnje čase pa tudi oni skrbijo za svoj videz. To, da obiskujejo frizerja redno ali celo na vsakih štirinajst dni, smo že sprejeli, na ličila pa se navajamo bolj počasi. Sicer pa se moški tudi ne upajo odkrito stopiti na cesto ali priti v službo s pudrom in negovanimi obrvmi. Še. Jih je pa prav zanimivo opazovati, kako v avtomobilu, medtem ko čakajo na zeleno luč, v ogledalu preverjajo, če jim par milimetrov dolgi lasje stojijo prav ali jih je potrebno malo pogladiti in spraviti na pravo stran.
Tudi pogovarjajo se radi, največ o laseh in bradi. Včeraj sem skrivoma opazovala in prisluhnila trem moškim. Nisem takoj ugotovila, da so prodajalci, ko sem se sprehajala po trgovini s pohištvom. Ker so klepetali, tako kot smo navajeni pri ženskah. O čem? O tem, kako se jim spreminja barva las, kje najprej začnejo siveti, pa o tem, kakšno brado bi nekdo imel, če bi si je ne bril, in o praznih lisah, kjer dlake ne rastejo več. Na koncu pa je eden celo rekel: ‘Pa saj ti pašejo sivi, tako šarmantnega te naredijo.’
Lepo je in prav, da tudi moški poskrbijo za svojo zunanjost. Meni je všeč. Seveda pa naj ostanejo – moški! Tudi z dlakami na rokah in nogah. Kaj pa vi pravite?
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 3. september 2015
Blanca Chara 