Tudi moški so žalostni …

Spet osa! Kako je lahko tako trmasta?! Sredi kuhinje velik lonec in v njem ostanki ravnokar skuhane najbolj sladke marmelade na svetu, gospa pa na oknu?! Kaj pa želja po sladkem? Je ni več? Ah, tudi ose niso več to, kar so bile. Tako kot človek, ženska ali moški. Včasih ugotovimo sami, drugič nas mora na to opozoriti nekdo drug. In dokler to ni oseba, ki ji (včasih celo iz neznanega razloga ali ko jo vidimo prvič) zaupamo, »rinemo« znova in znova po isti, seveda znani poti naprej. Ker mi – vemo.

Najbolj uspešne smo, seveda, ženske. Trma je naša prijateljica in zaveznica celo življenje. Zapremo se vase in dobesedno kuhamo v sebi to, kar bi moralo čim prej ven, čim dlje od nas. Zaradi sebe in zaradi drugih.

In trma nas spremlja tudi, če hočemo kaj doseči pri moških. Pred kratkim sem spet opazovala ljudi, ki so hodili mimo mene, in kar naenkrat me je prešinilo in jasno mi je bilo v trenutku: »Ženske smo res z drugega planeta! Gibamo se čisto drugače, na obrazu imamo popolnoma drugačne poteze in sledove občutkov in čustev, skrbi …. Moški pa, tako brezskrbni se zdijo.« Nekdo, moški, mi je pred kratkim celo rekel, da naj bi bili – neodgovorni. Seveda je to mnenje žensk. In če se zazremo globoko vase – je to res?

Pa so tudi moški žalostni in brez volje. So, so, le da tega ne pokažejo, vsaj ne kričijo na ves glas … ker so jim starši že od prvih dni dalje govorili, da so fantje, in da fantje pač ne jokajo. In ko so veliki, se umaknejo, pustijo, da – mine.

In kaj si želijo moški, takrat? Da bi jih partnerica nežno zapeljala med »oblake«, da bi jih prijatelj povabil na najbolj hudo jadrnico, da bi zadel na lotu … Kaj niso te želje tako preproste, kaj nas vsaj prva želja ne odnese tako zelo daleč, da se tudi žalost ali slaba volja laže in hitreje razblinita? Ampak ne, me … ah, ne bi rada razpravljala o tem, kako, ker vemo … iz bele naredimo črno. Če se le da!

Res sem pisala v prvi osebi, čeprav sem velikokrat na strani moških in prijateljicah prigovarjam, naj vendar svojih moških ne poskušajo spremeniti. Velikokrat si želim, da bi razmišljala kot moški, in poskušam. Včasih mi uspe, včasih pa mi nekaj ne dovoli. Da ne bi stvari še bolj zakomplicirala. Ker sem pač – ženska. In lepo je biti – ženska!

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 24. september 2015

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s