Jaz in jaz.

Nismo samo ženske in moški z različnega planeta, tudi vsak posameznik je. Se vam ne zdi? Kaj se v njem ne bije boj med dvema osebama, tako pri razmišljanju in odločanju kot doživljanju? Kaj nista v vsakem od nas ves čas dva glasova, ki se stalno pregovarjata, kdo je pametnejši in čigava odločitev bo na koncu prinesla večje zadovoljstvo? Sploh pred odločitvijo, pa katero koli že?

Dolgo nazaj so se ljudje ravnali le po notranjem občutku in zvezdah. Potem so ugotovili, da se izkušnje, na podlagi določenih dogodkov, ponavljajo, začeli so jih zapisovati, oblikovati so se začela prva pravila. Pa gre res upoštevati pravila na vsakem koraku in povsod? Kaj odločitve ne sprejemamo na podlagi pričakovanj in želja?

Odločitve se zgodijo tukaj in zdaj, ‘posledice’ teh odločitev pa v prihodnosti, kako potem biti pameten in moder? In če je, poleg tega, pot do uresničitve celo daleč, kaj ni potem prisotnih cel kup dodatnih ovir kot so strah pred uresničitvijo ali zavrnitvijo pa strah pred neznanim in begom iz cone udobja … ko nas nasveti in pravila celo ovirajo, naš drugi jaz pa je še glasnejši?!

In kako le lahko vemo, kaj je pametno in modro, če pa tega še nismo doživeli? Če razmišljamo in pogledamo nazaj, je to preprosto, kaj pa, ko stojimo pred odločitvijo? Kako naj vemo takrat?

Včasih reagiramo takoj, po trenutnem vzgibu in nam je mogoče žal, ker smo bili prehitri, drugič pa si rečemo, vsaj poskusila sem. Ali počakamo, da prvi ‘napad’ mine, da se tisto nekaj v nas usidra, mi pa umirimo, sprejmemo in začutimo, mogoče celo analiziramo in v mislih posledice svoje odločitve primerjamo s tem, kar smo nekje prebrali ali slišali, kar smo skupaj z osebo v filmu začutili in podoživeli?

Ne, nikoli nismo sami, tudi če bi hoteli. Z nami je vsaj naš drugi jaz, ki pa je, žal, vedno na drugi strani. Bi moral zato imeti svoje ime? To, ki ga nosimo vsak dan in se z njim včasih počutimo kot neznanec, ker nas ob rojstvu ni nihče vprašal, če nam je všeč? Ali pa bi to moralo biti ime, ki nam ga izberejo prijatelji in naši najbližji … potem ko nas spoznajo, nas in energijo, ki jo nosimo?

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 1. oktober 2015


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s