Če nekaj iščemo, pričakujemo, da bomo to tudi našli.

»Imate čevlje z luknjami« so bile besede moškega v poznih srednjih letih, ko je vstopil v majhno trgovino, s čevlji, seveda. Kratko in jedrnato. In to še pred pozdravom. Komaj sem zadrževala smeh, sem se morala kar vstran obrniti, da me ne bi opazil. Prav občudovala sem prodajalko. Kako le je lahko tako mirno in spoštljivo najprej malo pomislila, potem pa čisto počasi in previdno vprašala: »Mislite sandale?« Saj ne, da tudi jaz ne bi bila spoštljiva, če bi bila na njenem mestu, ampak, prav gotovo bi se vsaj malo prijazno in hkrati hudomušno nasmehnila.

Gospodu je bilo brskanje po trgovinah v hudo breme, to sem takoj opazila, posebej zato, ker je očitno iskal točno take čevlje, kot jih je nekoč že nosil ali pa so doma čisto ubogi čakali svoje nove dvojnike. Tudi razložiti ni znal, kaj išče. Niti pomisliti ni mogel na to, da ga prodajalka ne bi razumela. Če je pa točno vedel, kaj potrebuje. Vsekakor pa ne – sandale, saj je zunaj vendar že mraz?!

Nisem poslušala, kako sta se in če sta se sploh (spo)razumela, samo opazila sem, da je na hitro odšel. Brez vrečke.

Velikokrat se znajdemo v taki situaciji. Moški, ženske, mlajši, starejši … ko iščemo čevlje ali kar koli drugega. In prodajalci niso vedno tako prijazni in pripravljeni prisluhniti. Toda, ne smemo se ozirati na to. V nakup vendar gremo zato, da pridemo domov s tistim, kar potrebujemo. Če nekaj iščemo tudi pričakujmo, da bomo to našli, pa če vemo, kaj iščemo, ali če bi radi samo nasvet. Bodimo vztrajni. Vzemimo si čas in imejmo v mislih, da mogoče tisto nekaj ne bomo našli že v prvi trgovini. Sprašujmo in pogovarjajmo se s prodajalci, zanimivo in razumljivo, zapletimo jih v klepet. Tudi prodajalci zdaj niso več to, kar so bili. So – boljši!

Pa še to: vzemimo s seboj otroke! Ne zato, da se bodo odločali in odločili namesto nas, ne, ampak zato, da si bodo začeli pridobivati izkušnje, kako kupovati in iskati odgovore, že od malih nog. Da bodo pridobili občutek, kako biti pozoren tako na kvaliteto kot na ceno, in se, kjer je to mogoče, za ceno pogajati.  Ker – tudi nakupovati je treba znati!

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 8. oktober 2015


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s