Saj poznate tisto, ko se ženska in moški poročita … Ona komaj čaka, da bo lahko začela svojega moškega spreminjati, da mu bo povedala, kako naj bo oblečen, kako naj stvari pospravlja za sabo in vedno spusti pokrov straniščne školjke, kako naj neha zamujati in domov pravočasno prinese vrečko z živili s spiska, ki mu ga je zjutraj pripravila in čez dan po telefonu ali elektronski pošti večkrat popravila. On pa si želi samo, da bi njegova draga ostala taka kot je bila do trenutka, ko je dahnila svoj DA, ljubeča in zapeljiva, prijazna in nasmejana, zabavna in urejena.
Vsak v svojem svetu, ki je tako drugačen kot pred poroko, ko sta bila drugačna tudi onadva. Farsa, resnica ali nuja?
Res da se s poroko ali/in selitvijo v skupen dom življenje spremeni in da je (potrebnega) veliko prilagajanja, pa vendar …
Velja tudi, da je moški vztrajen lovec s točno določenim ciljem, ki ga mora, ne samo želi, mora doseči, da poskrbi za družino, in ženska potrpežljiva nabiralka, ki skrbi za dom. Saj ste gledali tisto mono komedijo Jamski človek? Ne? Potem si jo oglejte! Čim prej! Razumeli boste veliko več in bolje.
Moški je ves čas na preži, za čemer koli že, ženski je prioriteta dom. Moškemu večinoma zunanji videz ni pomemben, v najboljšem primeru obleče kvalitetno obleko v enem od petdesetih odtenkov sive, enobarvno svetlo srajco in kravato, obuje pa čevlje, ki se ujemajo z obleko. Rad pa vidi svojo drago … zapeljivo in oblečeno v barve. Sploh kasneje, ko otroci malo odrastejo in si lahko vzameta več časa zase. On jo opazuje ves čas, ona pa medtem pozablja nase. Obleče se pač zato, da je oblečena. Saj gre sem in tja po nakupih, samo nič pametnega ne najde. Ven gre pravzaprav zato, da spremeni okolje in vsaj malo pozabi na obveznosti. Sicer kupi kakšno malenkost, po znižani ceni, seveda, omara pa ostaja polna enoličnih in nezanimivih kosov. In ona nesrečna.
Kdo drug lahko to bolje opazi kot njen moški?! Včasih ji sicer lahko svetuje sam ali jo potolaži, da je vseeno lepa. Pa ji to pomaga? Je lahko zadovoljna? In če on slučajno pozna nekoga, ki bi ji lahko svetoval, kako naj se obleče samo s svojimi kosi iz omare ali pa gre z njo po nakupih … Kako vendar naj ji to pove, tako da ne bo užaljena in rekla: »Saj sem vedela, sploh me nimaš več rad?!«
Drage moje, kaj ne vidite, tudi to je – ljubezen!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 15. oktober 2015
Blanca Chara 