Prijetno je opazovati ljudi.

Kakšen sončen in topel dan! Pa je november, ki ga nikoli nisem imela prav posebej rada, tako pust in dolgočasen je vedno, kot bi si ga nekdo izmislil. In to tik pred decembrom, ko vse kar vrvi od dobre volje in veselja, letos pa tako prijeten.

Še v trgovinah oblačila na obešalnikih in policah niso le v temnih barvah, ki naj bi bile edina prava izbira za zimo. Pojavile so se tople zamolkle in žareče jesenske barve, celo nežne pastelne, ki smo jih vajeni bolj poleti. In bela, meni tako ljuba barva pozimi! Ni lepšega kot bel pulover, debel in mehak, s kitami ali kakšnim drugim umetelnim vzorcem, kapa s cofom pa bele žametne hlače. Saj ne, da bi bil žamet ravno moderen ta hip, samo tako prijetno mehak je. Ali pa romantično malo daljše plise krilo, ki pa je modno. In čevlji, v toliko različnih barvah so, da je izbira prav težka.

Ampak, ljudje se na barve bolj počasi navajajo. Tudi zdaj, ko ni več pravil v kombiniranj barv in v pravi meri med seboj lahko kombiniramo tudi tiste, ki naj se pravzaprav sploh ne bi ujemale. Zdaj novo oviro predstavlja pomanjkanje domišljije in predvsem – poguma. Drznih stajlingov na cesti je še vedno bolj malo. Veliko jih je le v izložbah in revijah, ko ob njih ženske glasno vzdihujejo, same pa se še vedno bolj varno počutijo v črni in nevtralnih barvah. Tako kot gospa, ki sem jo opazila, ko je pomerjala dolgo zimsko puhovko v bledi beige. Obračala se je pred možem, ki jo je slikal s te in druge strani, in potem prav počasi ocenjevala svojo podobo – čeprav je stala poleg velikega ogledala. Ko bi le vedela, kako drugače bi se počutila, če bi izbrala kakšno bolj živahno barvo.

Prijetno je opazovati ljudi, tiho in brez besed, in si poskusiti predstavljati, kaj se v njih dogaja. Obleka, drža, hoja, mimika, nasmeh, tako zgovorni so lahko.

Tako kot pri starejši gospe, ki je s telefonom ob ušesu počasi prihajala k prosti mizi v malem lokalu, par metrov za njo pa prav umirjeno še gospod, potem ko se je na kratko ustavil pri pultu. Prav čutilo se je, kako dobra energija teče med njima, kako povezana sta.

In kaj je gospod naročil za oba? Kavo s smetano!

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 12. november 2015

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s