Zdaj ko je Peter zaključil letošnjo tekmovalno sezono, ko smo bili namesto njega živčni mi, ko smo za njega držali pesti, še preden se je spustil po zaletni smučini, na koncu pa srečni s solzami v očeh ploskali in občudovali tega mladeniča, ki točno ve, kaj si želi in kako bo svoj cilj, osredotočen samo nase, tudi dosegel … smo na nek način svoj fokus izgubili.
Peter nam je bil navdih celo sezono, pogrešali ga bomo vse do naslednje. Bil nam je in nam je še vedno, zgled, ne samo otrokom, tudi odraslim. Spremljali smo ga ves čas, tako njegova ekipa kot mi, in mu z gorečimi željami ‘pomagali’, da bi mu uspel najboljši možni skok. Bili smo kot eno, vsi smo si želeli isto, oddahnili smo si šele, ko smo zagledali rezultat. Spraševali smo se, kako le zmore tak pritisk, kako se po eni strani ves čas vzpenja vedno više, kako vedno znova svoj vzpon upraviči in ga še nadgradi. Skoraj naporno je bilo, tudi za nas, ampak niti približno tako kot za Petra. Ne samo, da je v rezultate vložil ogromno fizičnega napora, za nas nepojmljivo trdega, in seveda tudi psihičnega, na nek način je (gotovo) čutil (tudi) odgovornost, da svoje rezultate upraviči tako sebi kot svoji ekipi in množici pod skakalnico in pred televizijskimi sprejemniki doma, pri prijateljih ali v lokalih. Občudovali smo ga in ga še vedno.
Ampak zakaj? Ker je preprost, ker pove, kar misli, tudi tisto, kar marsikdo meni, da ne bi smel, ker ve, kaj želi in ve, da zmore … niti nima cilja, vsaj ne končnega, stremi po popolnosti za vsak skok posebej in se za popolnost trudi celo leto … ker je pred leti odkril, kaj si resnično želi. Občudujemo ga kot športnika in človeka. Malčki in otroci si želijo biti tak športnik kot on, mladina in mlajša generacija iščejo priložnost za selfie z njim, starejši sanjajo, da bi v svojih mlajših letih tudi oni imeli tako priložnost.
Vsi imamo svoje sanje in želje, le malo je takih, ki se jim izpolnijo, brez da bi se posebej trudili zanje … veliko več pa je tistih, ki si za uresničitev le-teh želimo najprej nekaj drugega – podporo!
Potrebujete tudi vi koga, ki bi vas podpiral? Predvsem na poti k spremembi?
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 31. marec 2016
Blanca Chara 