Zna kdo (sploh) razložiti? V enem stavku? Na internetu definicije za ta pojem sploh ni?! Beremo lahko o letih, ki se nam nabirajo skozi življenje, nič pa o tem, kaj naj bi ta beseda pomenila. Se zato ljudje tako radi izgovarjajo na starost? Ker sploh ne vedo, kaj to je?
O starosti pravzaprav nikoli ne govorimo prav radi. Od rojstva svojih otrok naprej (se) mame prav ponosno in veselo pohvalimo: »Ja, raste, raste, ima že 2 leti!« ali pa: »Se mi zdi, da sem bila še včeraj v porodnišnici, pa ima že 12 let!« Pa sorodniki in znanci tudi. In od takrat leta prištevamo ob vsakem novem rojstnem dnevu, v zgodnji puberteti pa se začne. Posebej dekleta počasi začnejo skrivati svoja leta in velikokrat raje povedo, da so starejša, kot v resnici. Kakšnih deset let. Potem pa jih že začnejo ovijati v tančico skrivnosti, in to vse do takrat, ko že njihovi otroci odrastejo in same kar naenkrat ostanejo brez vsakodnevnih skrbi in strahu zanje, njihovo življenje pa vstopi v novo, popolnoma drugačno fazo, v del življenja, ki ga, zrelejše in z veliko več izkušnjami, pravzaprav še ne poznajo. Če so samozavestne, to ni noben problem, novih priložnosti se veselijo in jim predstavljajo izziv, če pa se kar naenkrat, čeprav v zakonu, počutijo izgubljene in osamljene, začnejo iskati izgovore in tarnati. In kaj je bolj enostavno kot pritoževati se prav nad svojimi leti?! Bi se rade vrnile v mladost ali ne vedo, kaj bi same s sabo in je njihova samozavest kar naenkrat ogrožena, življenje pa pri koncu?!
Neko verižno sporočilo prav nazorno opisuje, kako bi bilo res lepo živeti: začelo bi se na koncu, kot ob našem pogrebu, ko so zbrani vsi, ki nas imajo radi, tokrat pa bi se veselili našega prihoda, in končalo na začetku, z užitkom ob našem spočetju, kot veličasten spomenik našemu življenju. Si lahko predstavljate? Žal, to ni mogoče. Vsaj za enkrat ne.
Zakaj sploh bi nam »starost« morala vzeti voljo, strast in radost v življenju?
Starost so vendar izkušnje, ki jih pridobivamo vsak dan. Dobre in slabe. In če vemo, da so tudi slabe za nekaj dobre, bi v starosti morali najbolj (znati) uživati. Pa če je to pri štiridesetih, petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih ali stotih letih. Ker … veselje do življenja ne bogati samo nas, bogati tudi vse okrog nas!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 19. maj 2016
Blanca Chara 