Imate dnevnik? Tisti zvezek ali knjigo z majceno ključavnico, ki vas s praznim belim listom večer za večerom nemo čaka na polici ali na dnu predala s perilom in vas tiho vabi, da si vzamete čas in vanj napišete, kaj se vam je zgodilo čez dan? Ki mu lahko zaupate svoje najbolj skrite misli in želje, on pa vsako besedo sprejme enako potrpežljivo, pa če je napisana z žarom v očeh in neučakano ali če list zmoči nova solza … tiho, brez besed in brez obtožb, tako kot najboljši prijatelj?
Škoda bi bilo, da ne bi vtisov dneva napisali vsak dan, vsaj par besed v mali koledarček, ki za kaj več niti nima prostora. Za nemi spomin, ki bo čez čas le še kamenček v mozaiku naše preteklosti, lep ali tak, ki bi ga radi čim prej pozabili, pa nam je, ko smo ga napisali, odleglo vsaj malo.
In če v roke vzamemo dnevnik z najbolj utrujenimi platnicami, star par let, ali pa si le predstavljamo, da bi ga odprli, kaj bi našli? Veselje in srečo, žalost in nakopičene probleme? Vsega po malem, najbrž. Kakšen dogodek ali obdobje bi nas mogoče presenetil, ker smo ga že pozabili, drugič bi nejeverno zmajevali z glavo in se spraševali, kako smo mogli biti tako nespametni ali pa bi težko razumeli žalost, ki smo jo čutili, ko pa smo zdaj, po tolikšnem času tako zadovoljni s svojim življenjem. Ali obratno. Včasih bi bilo zanimivo pogledati samo pisavo. Brez da bi brali, bi se lahko vrnili in zaplavali v razpoloženje tistega dne ali celo obdobja. In, mogoče, bi nam pomagalo, da bi to, kar se nam dogaja sedaj, lažje razumeli, mogoče bi se celo odločili, da je prav zdaj pravi čas, da naredimo nov korak, da bi nadaljevali tam, kjer smo se takrat ustavili.
Neverjetno, res, kako bogate so zgodbe, ki jih piše naše življenje, koliko vsega doživimo kot posameznik in skozi koliko preizkušenj gremo. Ko pogledamo nazaj, si včasih rečemo, lahko bi bilo drugače. Ja, lahko, pa ni. Tudi pri kartanju se odločimo tako, kot se odločimo, in na koncu zmagamo ali pa izgubimo igro.
Se tako dogaja tudi z našo samozavestjo? Je tudi ta ves čas na preizkušnji?
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 9. junij 2016
Blanca Chara 