So obveznosti, dolžnosti in rutina, ki se prepletajo preko dneva, je pa tudi čas, ki ostane. Včasih samo par minut, kakšen dan le nočne ure, ko utrujeni ležemo k počitku, sem in tja pa se zgodi, da tudi nekaj ur, ko je drugega dela manj ali ga lahko odložimo na kasnejši čas.
Odklop potrebujemo vsi, le izkoristimo ga zelo različno, eni pasivno, drugi aktivno, za vse pa velja, da manj je povezan z rutino, bolj pozabimo nanjo in lažje si odpočijemo. Eni z ogledom nogometne tekme na kavču ali dobrim filmom, ki tudi ni nujno potrebno, da je dober, samo da pozabimo, da se odmaknemo, da pozornost preusmerimo drugam, drugi ob kavi v mestnem vrvežu. Vedno več ljudi pa ustvarja. Prave male in malo večje mojstrovine. Idej je toliko, da je kar težko izbrati, sploh česa se lotiti najprej. Vsaj meni.
Seveda so tu bolj ženska in bolj moška ročna dela, in vsak sam vsaj približno ve, česa je sposoben, pa vseeno. Če sledimo navodilom, ki jih recimo najdemo pri stricu Googlu, se je dela še kar enostavno lotiti, sploh če obstaja spisek potrebnih pripomočkov in materiala, če pa se nečesa, kar nekje le vidimo, lotimo sami, je pa že bolj zapleteno, tudi časa vzame več. Ampak tu ure brskanja po detajlih v različnih trgovinah ne predstavljajo ovir, ne časovnih, ne krajevnih. Tudi ne finančnih, izdelek je na koncu včasih celo dražji, kot bi bil, če bi ga kupili v trgovini. Ko se odločimo, se odločimo, potrebna je le vztrajnost. Korak za korakom nas vleče naprej, počutimo se kot bi bili nekje drugje, v nekem vzporednem svetu, pozabimo na rutino dneva in probleme, pomemben je le rezultat. Ki pa ni le rezultat, je pravzaprav dosežek brez vrednosti, nekaj, na kar smo ponosni še bolj in ima posebno vrednost.
In v zadnjem času se ne ustvarja le doma, vedno več je tudi raznih delavnic. Le zakaj? Kaj vodi te posameznike, ki oblikujejo male skupinice: prijetno vodeno delo, ko je potrebno razmišljati manj, kot če bi nek izdelek delali sami doma, ali srečanja, kjer lahko sproščeno poklepetajo in spoznajo kakšno zanimivo osebo?
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 23. junij 2016
Blanca Chara 