Slepo slediti koledarju – da ali ne?

na-obaliNo, pa je za nami, prvi september. Spet nas je presenetil, no, mogoče je bolj prava beseda, razočaral. Ravno smo se dobro navadili, kako prijetno je … pa je spet prišel, ta dan D. Točno vemo, da pride vsako leto in to takoj za zadnjim avgustovskim dnem, pa vendar, zdi se, kot bi čez noč padli v nek drug svet, ko je lahkotno in sproščeno zamenjalo nujno in obvezno. Začela se je šola, razne aktivnosti in tečaji, na dopustu ni skoraj nihče več.

Kaj hočemo, koledar pač zahteva svoje.

Ampak, v energiji poletja lahko še vedno ostanemo, čeprav nas kratek dan in temperature spominjajo, da je jesen že skoraj tu, obveznosti med tednom tudi, z vseh strani pa nas napadajo še take in drugačne informacije. Kot da jih večino ne poznamo že leta in leta?! Pa moramo res vse tudi prebrati in se raznih navodil in priporočil in nasvetov tudi držati?

Kdo pravzaprav pravi, da nujno ne more biti tudi sproščeno? Da se jutra ne moremo veseliti, čeprav je že odeto v belo, hladno in svežo meglico, in ga v tišini opazovati, ko se odpravljamo novim obveznostim in dogodivščinam naproti? Zvečer pa se veseliti pogleda na žarečo kroglo, ki se počasi potaplja na drugo stran? Vmes pa …

Vzemimo si čas zase, ko smo sami ali ko smo s svojimi dragimi. Trgovine obiskujmo za zabavo in ne kupujmo za vsako ceno, le ogledujmo si kar ponujajo, kot bi bili v galeriji. Privoščimo si kavo v prijetnem lokalu nekje na prostem ali na klopci v parku in v miru prelistajmo svojo najljubšo revijo. Ali pa nadaljujmo z branjem knjige, zunaj na prostem. Nekje sredi mesta je to tako zelo drugače. Peljimo svojega malčka na igrišče in ga samo opazujmo, kako zelo se je spremenil od pomladi. Brez da bi nemirno pogledovali na uro. Sprehodimo se s svojim dragim in sproščeno klepetajmo ali pa se do najboljšega sladoleda v mestu zapeljimo s kolesom.

Predvsem pa pustimo delu dneva, da nas vodi sam. Ne delajmo planov in seznamov, kaj vse bi morali narediti in kako, gotovo nas veliko tega lahko počaka. Pustimo se presenetiti! Sami sebe!

In še – ne hitimo! Opazujmo se in poslušajmo svoje občutke. Tako zgovorni so, če jim le pustimo prosto pot.

 

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 15. september 2016

 


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s