Koledar skozi čas.

lisa-185Pa naj bo tokrat malo drugače … poglejmo, kako so čas »spoznavali« in ga preračunavali skozi stoletja, se motili in ga popravljali, in kako je pravzaprav nastal gregorijanski koledar, ki ga danes uporabljamo skoraj po vsem svetu.

Čas je človek poskušal meriti že v pradavnini, ko je postal poljedelec in si poskušal pomagati tudi z opazovanjem gibanja Sonca in Lune. Ugotovil je, da v približno tridesetih dneh Luna zvrsti vse svoje oblike: prvi in zadnji krajec, polno luno in mlaj. Potem so Babilonci sedem dni oblikovali v en teden, vendar so se jim ob koncu meseca že kazale razlike, ker je lunin mesec v resnici daljši od štirih tednov po sedem dni. Egipčani so (raz)delili mesec na trikrat po deset dni, a so tudi imeli težave s koledarjem. Dokler jim ni uspelo izračunati sončnega leta, ki naj bi po njihovih izračunih trajalo 365 dni, to število dni razdelili na dvanajst mesecev po trideset dni, pet preostalih dni pa dodali na konec leta. Vendar jim je vsako leto ostala četrtina dneva preveč. Egipčanski zvezdoslovec Ptolomej je razdelil dan na 24 ur in uro na 60 minut. Rimljani so sprva upoštevali lunine mene za osnovo svojemu koledarju, tako je Romulovo leto štelo deset mesecev, kralj Numa, ki je živel v 6. mesecu pr.n.št., pa je 12 mesecev ponovno uvedel; rimsko leto se je začelo s 1. marcem, z nastopom pomladi.

Zmedi s koledarjem je naredil konec rimski vojskovodja Julij Cezar leta 46 pr.n.št. Koledar, ki je bil izdelan po njegovem ukazu, jemlje za osnovo sončno leto, to je 365 dni in 5 ur, z enakim številom mesecev in dni, kot ga imamo danes, leto 46 pr.n.št. pa je dobilo ime »leto zmede«, štelo je kar 445 dni! Ime julijanski koledar se uporablja še danes, prav tako se po Juliji Cezarju imenuje sedmi mesec v letu. Žal tudi ta koledar ni bil povsem točen, saj so natančni izračuni pokazali, da leto traja natanko 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund!

Tako je koledarsko leto za časa vladanja papeža Gregorja XIII (1572 – 1585) zaostajalo že deset dni za sončnim letom, pomlad, ki naj bi se začela 21. marca, se je dejansko začela že 11. marca! Pa se je papež dobro znašel in razliko izbrisal tako, da je 10 dni enostavno črtal (leta 1582) in je 5. oktobru sledil kar 15. oktober!

Tudi mi bi kakšen dan kdaj črtali, kajne … ampak decembra prav gotovo ne!

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 1. december 2016

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s