Miklavž ne izpolnjuje želja, pa vendar …

lisa-187Ste že kdaj pomislili, da bi Miklavža prosili, da vam izpolni kakšno prav posebno željo? Čeprav ta dobri mož želja pravzaprav ne izpolnjuje, ampak nas stoletja razveseljuje že samo s svojim prihodom pa suhim sadjem in oreščki, ki nam jih strese v pehar, seveda? Mogoče bi se to tudi njemu zdelo malo čudno, ampak željo, ki jo imam jaz v mislih, verjamem, da bi nam z veseljem izpolnil. Otrokom, staršem in vsem drugim. Vsem nam.

In kaj bi mu prišepnila? Hmmm … da nam »ugasne« televizijo! Da nam pričara občutek, da je december nekaj tako zelo lepega in posebnega, da potrebujemo le sami sebe in/ali drug drugega!

Ne morete verjeti, da si to res želim? Velika večina verjetno res ne. Biti po celem letu obrednega prižiganja te »čudežne« škatle kar naenkrat brez slik, zgodb in informacij, ki se dogajajo pred našimi očmi in v nas vzbujajo najrazličnejše občutke dan za dnem … najbrž bi to res bil šok.

Si sploh lahko predstavljate? Imeti cel december »mir«? Ko nas ne bi nič priganjalo in nam narekovalo nekakšnega urnika in ustaljenega reda, ko bi se ravnali le po lastnem občutku? Koliko časa bi kar naenkrat imeli! Kako sproščeni bi lahko bili doma in uživali sami in v druženju s prijatelji, pod lučkami v mestu, na raznih koncertih na prostem in predstavah v kakšnem kulturnem okolju ali kinu. Obiskovali tiste, ki jih že nekaj časa nismo videli in ob brskanju med spomini na skupno preživete trenutke ponovno oživili naše prijateljstvo. Izdelovali bi darila za svoje drage ali jih domiselno sami vsaj zavili. Krasili svoje domove, da bi se v lučkah in svečkah svetil vsak najmanjši kotiček, se igrali družabne igre, pregledovali fotografije, pripravili malo domačo predstavo, risali in barvali, skupaj kuhali, se sladkali s sveže pečenim pecivom, ki bi dišalo še pozno v noč in se ob prijetnem klepetu od dneva poslovili na pisanih blazinah ob novoletni smrečici …

Se sliši kot pravljica? Celo malo kičasta? Mogoče. Ni pa nujno. Ko uživamo v pogledu na belo snežno odejo in ledene sveče, ki nam rožnato obarvajo lica in nosove, nam pravljico pričara narava. In smo je veseli vsi. Zdaj, ko na sneg še čakamo in so pobeljene le špice vrhov okrog nas … zdaj pa si svojo pravljico lahko pričaramo čisto sami … doma.

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 15. december 2016

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s