Življenje vsakega posameznika je polno malih in velikih začetkov. Spreminjamo se ves čas, pa če to ostane naša skrivnost ali spremembo opazijo le drugi, ves čas se tudi prilagajamo, tako sebi kot okolici. Sicer se zdi, da za to, da naredimo nov korak v življenju, najraje ‘potrpežljivo’ čakamo na prvi januar, ampak zakaj? Zakaj naj bi bil prav ta dan najbolj pravi, da začnemo izpolnjevati obljube, ki smo jih skrbno kopičili v mislih skozi celo leto ali si jih zapisovali, mogoče komu celo obljubili, da bomo nekaj spremenili? Ker je že vnaprej jasno, da se po bučnem praznovanju ne bo zgodilo – nič? In bo življenje teklo naprej, druga bo le številka, ki jo bomo ob datumu napisali in prebrali večkrat na dan?
Dolgo nazaj se je leto začelo s pomladjo, ko je narava na novo oživela, zdaj pa, vsaj meni se vedno bolj zdi, začetek novega leta predstavlja september. Nič ne sprašuje, kar pride in se zgodi, brez ognjemetov in šampanjca, tiho in bučno hkrati, včasih z grenkim priokusom. Počitnic in dopustov je konec, temperature postanejo bolj umirjene, dan se krajša, na cesti in vsepovsod drugod se gneča pojavi kar čez noč, dolžnosti pa si začnejo slediti dan za dnem in teden za tednom.
In čeprav se življenje postavlja v bolj ali manj stare tirnice, in se le-te kljub vsemu prepletajo z nešteto novimi, ki samo čakajo, da se odločimo zanje, se zdi, da se vsak september življenje postavlja na novo. In čeprav ima dan le štiriindvajset ur, mi pa bi jih želeli vsaj nekaj več, se vendar vedno znova vsak dan posebej lahko odločimo za nekaj novega, nekaj kar bo naše življenje popestrilo in obogatilo, hkrati pa omililo tisto ‘nujno’ plat. Spustimo kakšno ne-nujno obveznost in se raje posvetimo svojim bližnjim in predvsem sebi, spomnimo se, kaj nas je na počitnicah najbolj razveselilo in kaj prijetno presenetilo, ko smo opazovali življenje tam, kjer smo bili tako zelo sproščeni. Upajmo si biti to, kar smo, in se ozirati na druge le toliko, kot je dobro za nas.
Jesen je tako zelo bogata, bodimo bogati tudi mi in to na moder način.
Srečno novo leto!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 7. september 2017
Blanca Chara 