Koliko želja imate? Veliko? Eno samo? Ali celo nobene, ker se vam tako ali tako ne uresničijo? Mogoče vseeno vsaj eno in še kakšno majhno, ki se le zdi mogoča?
Vzemite list papirja ali še bolje zvezek z lepimi platnicami in snežno belimi listi brez črt, ki kar vabi, da vanj začnete zlivati svoje sanje in želje. In pišite, pišite, pišite … Dokler se ne utrudite in vas zunanji svet ne moti več, dokler niste v občutkih, ki ste jih pravkar ‘napisali’. In zvezek shranite tako, da ga zagotovo ne bo nikoli našel nihče, kjer ga boste v miru sem in tja prebirali in svoje želje utrjevali samo vi. In sanjajte! Ne, zamišljajte si, kako bo, ne, kako bi bilo, ampak kako – bo!
In bodite pozorni na to, da svojih želja nikoli nikomur ne razkrijete in o njih govorite. Tudi če so povezane z nekom. Naj ostanejo vaše in le z vami.
Zakaj? Se vam je kdaj zgodilo kaj posebno lepega, tako lepega, da niste čutili tal pod nogami, ampak lebdeli na najlepšem in najvišjem, najbolj čudovito belem oblaku, bili nasmejani do ušes in še dlje, komaj dihali od vzhičenja in silne radosti, ki vas je objemala od znotraj in od zunaj? Ko ste si želeli, da bi kričali celemu svetu, da bi vsi ljudje – vedeli?
In ste potem z nekom svojo srečo po-delili? Kaj se je zgodilo? Do takrat ko ste bili s svojo srečo sami in po-tem, ko ste jo razkrili? Pa tudi če svoji najboljši prijateljici ali prijatelju? Je sreča ostala ‘cela’? Tudi če se je ta nekdo veselil z vami in vam srečo želel iz srca? Je bila res še vedno ‘cela’? Ali ste jo mogoče raz-delili in ji odškrtnili vsaj majhen košček?
Zakaj sploh deliti? Kaj pravzaprav ‘ima od tega’ oseba, ki ni povezana z vašo željo, pa ste ji (vseeno) povedali svojo skrivnost? Razen tega, da se, če je res iskrena, veseli z vami? In kako sploh ste (smo) lahko prepričani, da vam (nam) jo res privošči? Tako močne so misli, tako zelo, da lahko željo zamaje že mali drobec dvoma ali celo nevoščljivosti, sploh če se ta želja deli še naprej. Zakaj je ne bi ohranili samo zase? In jo krepili iz dneva v dan do izpolnitve? Poskusite. Zdaj je pravi čas za to.
Jaz vam iz srca želim prav take želje! In, seveda, da se jih uresniči čim več!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 28. december 2017
Blanca Chara 