In zdaj? Ko smo na pragu novega leta, ko je leto 2017 za nami? Nam bo uspelo, da bomo v spominu ohranili le tiste lepe trenutke in dogodke in na njih in z njimi radostno pisali nove zgodbe, ostalo pa pustili za seboj in čim prej pozabili?
Ob koncu leta navadno pišemo ali si vsaj zamislimo, česa si v novem želimo. Pa na list papirja tudi zapišemo, kaj bi radi, da se nikoli več ne ponovi, in list vržemo v reko, da besede in z njimi naše misli odplavajo daleč stran? Veliko je načinov in ritualov, kako pozabiti, nekomu to uspe bolje in hitreje, na drugega preteklost vpliva dlje. Življenje pa je tisto, ki preseneča na vsakem koraku in kjerkoli in nam ne dovoli (vedno), da bi ga oblikovali po svoje.
Zato – sprejmimo izzive, ki nam jih ponuja in jih rešujmo brez strahu, zvedavo in odgovorno, in se posebej ob tistih, ki nas ‘ustavijo’, vprašajmo, kaj bi nam radi povedali, pokazali, na kaj bi nas radi opozorili. Ne popuščajmo, tudi ko in kadar se nam željeno izmika. Ustvarjajmo nove in nove priložnosti, z občutkom in ljubeznijo tako do sebe kot tistih v naši okolici in vseh drugih, ki bi to lahko s časom postali, saj nikoli ne vemo, kdaj in kje bo nekdo postal naš sodelavec, sosed, zaupni prijatelj ali celo življenjski partner. Stojimo so-človeku ob strani, bodimo sočutni in pomagajmo le, če smo za pomoč poklicani. Ne sodimo, niti če poznamo celotno ozadje nekoga, niti če ga ne poznamo. In ne primerjajmo se z drugimi, ker – vsak je lep na svoj (poseben) način, tako na zunaj kot v sebi, ker ima čisto vsak svojo knjigo življenja, podobna ji ni niti neka v soseščini niti neka na drugem koncu sveta.
Dajmo življenju in vsakemu dnevu posebej priložnost, da se zgodi nekaj čudovitega, predvsem pa dajmo priložnost ljudem, ki si jih želimo ob sebi in si tega želijo tudi oni! In spoznavajmo vedno nove.
Ne priganjajmo dogodkov in situacij v njem! Da vse pride ob svojem času, pregovori še kako dobro potrjujejo. Kitajski, recimo: »En sam trenutek zadošča, da premagamo neskončno razdaljo«, nek drugi pa: »Čas nima moči, da bi me postaral, saj se življenje ne ravna po času – življenje se ravna po ustvarjalni moči v nas!«
In sanjajmo! Mavrica se na našem nebu pokaže vsak dan … če jo le vidimo!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 4. januar 2018
Blanca Chara 