So in smo. Različni. Se dopolnjujemo ali smo si nasprot(n)i. So-delujemo ali se umaknemo in gremo drugim izzivom naproti, tistim, ki jih sami načrtujemo in/ali tistim, ki nas presenetijo, medtem ko načrtujemo prve.
Imate radi presenečenja? Pa ne samo v rdeči nogavici in pod novoletno jelko ali za rojstni dan, tudi tista drobna, ki popestrijo vsakdan, ko vas recimo nekdo sredi dneva povabi na kavo čez eno uro ali celo prej? Znate spustiti vse iz rok, se razveseliti ali pa za vas takrat malo manj prijetno povabilo spremeniti v sproščeno in pozitivno?
Tudi v tem smo si različni. Eni pripravljeni na presenečenja ali jih imamo celo radi, ker nas delajo še bolj žive, drugi pa se bolj varno počutijo, če vedo vse podrobnosti že vnaprej.
Spomnim se gospe, ki jo je želel presenetiti njen partner. Do zadnjega koraka ni vedela, kaj bo, zakaj je tako skrivnosten ta petek popoldne, celo jezna je bila nanj. Kasneje je povedala, da če bi morala narediti samo še nekaj korakov več, bi se obrnila in se sama na štop odpeljala domov. K sreči jih ni bilo, več korakov, se je morala pač prepustiti. Ampak ji ni bilo žal, nasprotno, uživala je!
Jaz pa … Nekaj dni nazaj, na megleno in tiho popoldne pozvoni telefon. Pogledam na ekran in na njem ime mlade prijateljice, ki me že zelo dolgo ni poklicala. Le kaj bi lahko bilo, se vprašam. Seveda je vedela, da bom presenečena! Kot je tudi vedela, da bom pripravljena biti ‘točka v darilu’, ki ga je skupaj s sestro in bratom pripravljala mami za rojstni dan. Dobro jo je poslušala zadnje čase, takoj je ugotovila, da ji manjka ženska družba.
So pa tudi ljudje, ki darilo sicer sprejmejo, toda brez vsakih čustev. Spravijo ga v predal, če ga lahko tja stlačijo, ali nekam, kjer se verjetno nabirajo še druga darila, ker enostavno ne vedo, kaj bi z njimi. So tako navajeni na vse staro, kar jih obdaja, da jim je vse novo tuje, in živijo v svojem svetu naprej. Ali pa so celo užaljeni in se sprašujejo: »Le kaj naj zdaj to pomeni, le zakaj sem dobil/a prav to, kaj mi hoče on/a povedati s tem …?!«
Zato … dobro je vedeti, za koga pripravljamo presenečenje in če sploh, kakšno, ni ga vsak pripravljen sprejeti tako, kot želimo mi.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 15. januar 2018
Blanca Chara 