Kaj je zdaj tisto pravo?

Lisa 244Preko leta na različnih mestih večkrat zasledimo priporočilo, da vse kar je starega, zavržemo, da nas ne obremenjuje pri našem osebnem razvoju in napredku, na drugih pa nas pozivajo k prenavljanju in recikliranju. Kaj je zdaj tisto pravo? Kaj bolj obremenjuje naš planet in kaj nas same? Ali obratno: kaj bolj obremenjuje nas in kaj naš planet?

To prav gotovo, ali pa predvsem, velja za oblačila. Ki se nabirajo tako doma kot v trgovinah. Se kdaj vprašate, kam gredo vsi ti kosi, ki jih trgovine ne prodajo? Kje se nabirajo? Ali pa kje so se izgubili vsi tisti, ki so nastajali tisočletja?

Ste vedeli, da so šivanko, ki velja za najstarejšo na svetu, našli v Potočki zijalki, v katero so se pred 35 tisoč leti zatekali ledenodobni lovci, da je koščena in brez ušesca, ker je nit tekla skozi votlo kost?

In da je prvi, ki je začel razmišljati, kako bi lahko prekinil tisočletno tradicijo šivanja na roke, bil Charles Frederick Weissenthal, ki je leta 1755 v Londonu patentiral iglo z dvema konicama in ušesom na sredini, blago, vpeto v okvir, pa je bilo treba po vsakem vbodu obrniti? Sledilo mu je še več, pravzaprav veliko različnih poskusov izboljšav, ki pa se jih je držala bolj smola kot uspešno in hitro šivanje. Dokler ni leta 1830 Francoz Berthelemy Thimonnier patentiral šivalni stroj na verižni vbod z iglo, ki je imela zakrivljeno konico z drogom in navpično vsajeno iglo. Osemdeset takih strojev so uporabljali v pariški šivalnici uniform, ki velja za prvo konfekcijsko tovarno s šivalnimi stroji na svetu, vendar so pariški krojači, ki so se zbali za svoje preživetje, vlomili v šivalnico in razbili vse stroje, Thimonnier pa si je rešil le golo življenje. Pobegnil je iz Pariza in v naslednjih letih izdeloval stroje, ki so šivali s hitrostjo 200 vbodov na minuto, odprl novo tovarno, a zaradi konkurenčne iznajdbe ponovno propadel in v hudi revščini umrl. Prava revolucija se je zgodila šele leta 1846, ko se je Elias Howe dokopal do spoznanja, ki ga je zapisalo v zgodovino kot očeta prvega šivalnega stroja po principu, ki je v uporabi še danes.

Šivalni stroj konec 19. in na začetku 20. stoletja statusni simbol, danes pa stroj, dosegljiv vsakemu gospodinjstvu. In v trgovinah na tone industrijsko izdelanih oblačil. Mi pa tako težko najdemo prav obleko zase?! Le zakaj?

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 18. januar 2018

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s