Je sploh lahko še kaj bolj neosebnega?

Lisa 245 - Image_from_w-dog.net (26)Se spomnite, kdaj ste nazadnje dobili kakšno lepo, belo pismo z zanimivo znamko in datumom, kdaj je bila pošta poslana, z »gdč«, »gospa« ali »Pn« pred vašim imenom na prvi strani? In vašim naslovom? In tuhtali, kdo vam je pisal, čigava pisava bi to lahko bila? Ali pa kartico s čudovitim motivom pokrajine, ki vam je sporočal, da se je nekdo spomnil na vas, ko je na izletu ali počitnicah užival daleč od svojega doma in še dlje od vas? In potem začeli mrzlično iskati ključe vrat, po stopnicah nerodno postopali in se zaletavali v vogale hiše, da bi čim prej sedli na svoj najljubši fotelj in se z užitkom poglobili v besede in doživljanje tistega, ki si je vzel čas za vas tudi tam nekje?

No, saj se sem in tja poleg raznih reklam, in seveda položnic, še vedno najde tudi kakšno prijetno presenečenje v nabiralniku … to je tisti leseni ali kovinski škatli na zidu, mimo katere greste, ko pridete domov. Pa vendar vedno bolj redko.

Zdaj si pošiljamo sms-je in elektronska sporočila z nekaj besedami in nasmejanimi obrazi na fotografijah, celo pozdrave po socialnih omrežjih … Mogoče bo kdo rekel »pa kaj, a ni vseeno, kako, važno, da sem se spomnil«. Pa je res? Je res tako zelo pomembno, da v istem trenutku vemo, kako se nekdo počuti na drugem koncu sveta? Saj ne da mu ne bi privoščili, ampak besede so vendar nekaj drugega. Nasmeh je trenuten, iskren ali zaigran, besede pa govorijo. Besede sporočajo. To, kar je res, to kar se z nami dogaja in to, kar čutimo. V besedah ni ‘fasad’, v besedah na papirju ni besedice »cheese«.

In kako se, za povrh vsega, potem ta sporočila, predvsem tista po telefonu in e-sporočila, (velikokrat) končajo? Ne s ‘prisrčnimi pozdravi’ ali ‘uživaj tudi ti’. Ali v sms- sporočilih celo brez pozdrava, ker si jih tako ali tako pošiljamo le tisti, ki smo si svoje telefonske številke zaupali in smo, ker smo se tako odločili, na nek način povezani ves čas, dosegljivi v vsakem trenutku. Ne.

Končajo se z ‘Lp’. Niti ne s tistim stereotipnim ‘lep pozdrav’, ampak z ‘Lp’.?! Je sploh lahko kaj še bolj brezosebnega …

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 25. januar 2018

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s