Danes je poseben večer. Dvorana, ki dogodke gosti skoraj vsak dan, že nekaj dni čaka na enkraten in neponovljiv dogodek, s posebnimi gosti tako na odru kot pod njim. In čakajo ga tudi obiskovalci, spoštljivo in z veliko mero občudovanja. Prvi obiskovalci, toplo zaviti v še vedno zimske plašče, že vstopajo v prijazno zavetje velike … More Brez besed … s solzami v očeh.

No, pa je le prišla! Pomlad! Že res da z dežjem, ki mu je končno uspelo pregnati sneg in mraz v dolini, pa vendar. Zdaj manjka samo še sonce. In medtem ko ga čakamo, si v pustih dnevih brez energije lahko nekaj več časa vzamemo tudi zase. Pa ne le za razvajanje, tudi za svoje … More Zadnja solza.

In če naše počutje in življenje poživljajo rože, barve in vsi tisti drobni detajli, ki nas obkrožajo in se zanje zdi, da so nepotrebni in brez koristi, nas božajo, objemajo in poživljajo (lahko) tudi besede. Včasih celo tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Ste opazili, kako nas skoraj pravljično v svet ustvarjanja in pokušanja dobrot … More Kaj je pravzaprav tisto, kar povezuje vse v življenju?

Roža. Kako preprosta beseda?! Za ta mali in drugič veliki, včasih pa komaj opazni čudež, ki s svojimi barvami in krhkostjo tako poživlja naravo in razveseljuje naše oko. Beseda bi vendar morala že sama po sebi opevati vso lepoto, ki jo izžareva, pa je tako resna in na nek način toga. In tuhtam. Toda če … More Prvi cvet.

Vsi ga imamo. Vsak dan in vsak trenutek. Tudi ponoči, čeprav nam o njem govorijo le sanje (pa še to le takrat, ko se jih spomnimo). Kratkega ali dolgega. Veselega in žalostnega, vmes tudi mavričnega. Pestrega in dolgočasnega, takega z na pol praznim kozarcem in takega z na pol polnim kozarcem. Z vzponi in padci. … More So to res vzponi in padci?