Prišla je v paketu.

Lisa 255 - Image_from_w-dog.net (50)Vsi jo potrebujemo, pa če zanjo poskrbimo sami in si jo, ko jo najbolj potrebujemo, prikličemo vsaj za kratek čas, ali če nas preseneti in smo je zato veseli še bolj. Potrebujejo pa jo tudi tisti, ki si življenja z njo sploh ne znajo predstavljati. Tišino.

Mene je nenapovedano obiskala prav pred kratkim. Nisem je ne pričakovala ne načrtovala, prišla je v paketu z res močnim prehladom. V roku ene ure ni obstajalo nič drugega kot ena velika – ona; brnel ni ne hladilnik ne računalnik, telefon je bil z mano le zaradi ure. Pa to še ni bila vsa tišina. Popolna tišina je bila tudi v moji glavi … cel dan in še malo naslednjega me ni zmotila niti ena sama misel! Saj sem se zbudila vsako uro, ampak sem se v trenutku spet odklopila. In čeprav sem se počutila izjemno slabo, je bila to zame neprecenljiva izkušnja.

Ima pa, tako kot vse v življenju, tudi tišina svojo dobro in slabo plat, seveda vedno odvisno od tega, na kateri strani trenutno smo. Če se recimo skregamo s partnerjem in si želimo, da bi nas razumel ali se vsaj pogovoril z nami, nas tišina gotovo ne pomiri; nasprotno pa si, kadar je nekega njegovega izgovarjanja enostavno res že preveč, želimo le, da bi bil – tiho. Ko čakamo na šefov komentar k projektu, ki smo ga ravnokar oddali, pa nas že cel teden muči s tišino, nam ne pomaga še tako prijetno druženje z zanimivimi osebami; ko vemo, da naš odziv na predlog na sestanku ni bil najboljši, pa si tako zelo želimo, da šef ne bi nikdar več spregovoril z nami. Poseben problem je prijateljica, ki se že nekaj časa ne oglasi – tišina je včasih tako neprijetna, da jo je kar težko prekiniti; se pa zgodi, da si želimo, da nečesa od nje ne bi nikdar izvedeli, da bi skrivnost, tudi če ovita le v prosojno tančico, v tišini ostala za vedno.

Pa je res tišina lahko tudi slaba? Ni mogoče (vsaj včasih) le opozorilo, da bi morali bolje prisluhniti sebi in se pogovoriti sami s sabo? O svojih željah in pričakovanjih, ki mogoče niso (vedno) v skladu z okolico … se odločati na podlagi svojih občutkov in se včasih prilagoditi, drugič pa raje odločiti za svojo pot?

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 5. april 2018

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s