Počasi in z občutkom.

Lisa 256 - Image_from_w-dog.net (51)Aaah, ta pomlad, spet zamuja! Pa res? Kaj ni dan že veliko daljši in temperature prijaznejše, nas ne vleče ven, čeprav samo po opravkih, ki smo jih v temnih in mrzlih zimskih dneh dali malo na stran? Kaj pa, če smo mi tisti, ki zamujamo? Ne, to ne more biti. Tako kot narava potrebuje nekaj časa, da se prebudi, čas potrebujemo tudi mi, še posebej prve pomladne dni. Le kdo nas je navadil, da nas mora nekaj zbuditi, nekaj zunaj nas?! In zakaj? Prebujanje je vendar nekaj prijetnega!

Ker … kaj vidimo, ko te dni pogledamo skozi okno in, če imamo to srečo, vidimo le naravo? Kaj niso to bleda barva zaspane in še vedno hladne zemlje, temno rjava drevesa z golimi vejami, oblaki v belih in sivih odtenkih z nekaj modrine in kakšnim sončnim žarkom vmes; edini dokaz, da je narava živa, pa lepo zelena trava z nekaj drobnimi cvetovi, ki se, čeprav mirna in v čakanju sonca in dežja, vendar spokojno in počasi tudi prebuja? Vmes pa ves čas v svoj objem vabi tudi nas … včasih da smo del miru, v katerega nas ovije, drugič da nam s svojo energijo da krila. Narava je vedno tu za nas – ko bi le znali to ceniti in se zavedati, da smo mi del nje in ne ona del nas! Saj obstaja tudi tista narava, ki je del nas (naš značaj) in se nanjo, skrito ali ne, radi sklicujemo. Čeprav ena brez druge ne more, je vendar le od nas odvisno, če smo resnično del obeh.

Ste si že pripravili načrt, kako živeti in do-živeti to pomlad?

Res je, da nas informacije, ki nas obkrožajo, poživljajo, da z njimi dobivamo vedno nove ideje, delamo selekcijo svojih želja in prepričanj, hkrati pa dobivamo potrditve, pa nas to tudi polni? Sem in tja nam prav gotovo pomaga, da pokukamo v zunanji svet in se za kratek čas oddaljimo od svoje sedanjosti, tisti pravi vir navdiha za življenje pa vendar najdemo le v naravi, katere del smo in tiste, ki je del nas.

Zato … prebujajmo se počasi in z občutkom! V tem vendar ni nič slabega, nasprotno! Počasi nas bogati. Počasi lahko občutimo, počasi lahko začutimo. Počasi se lahko – sprostimo.

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 12. april 2018

 


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s