Kaj ni pomlad najlepši čas? Ko se po mrazu, ki ga za kratek čas prekine toplota božičnih praznikov in obisk Dedka Mraza, začne tema počasi umikati svetlobi in se dan daljša, sonce pa s svojo toploto pogumno odganja oblake in je celo dež toplejši? Ko se narava in mi z njo začnemo počasi prebujati in se pravzaprav zdi, da se vse začenja na novo, od začetka?
Zakaj smo potem tako utrujeni in lenobni? Ker se naenkrat ne moremo več razvajati v objemu toplega in prijetnega doma in se izgovarjati na mraz? Ker nas narava, z njo pa tudi opravki in obveznosti, ki jih je nerazumljivo več kot pozimi, drezajo kot radovedni fantič s palico mravlje po mravljišču? Mi pa ne bi …
Se je dan nenadoma podaljšal za nekaj ur?!
Spomladi se lahko izgovarjamo, toda taka utrujenost nas večkrat obišče tudi preko leta. Je to res vedno – utrujenost? Ali se nam samo ne ljubi in se zato zatekamo samo k tistemu, kar v določenem trenutku menimo, da je nujno. In se zdi, da so navade, ki se jim nočemo, ne želimo ali ne moremo izogniti, tiste, ki nas peljejo skozi življenje. Tako varne so. Tako zelo predvidljive. In ne samo za nas, tudi za našo okolico! Točno ve, kako bomo nekaj naredili ali kako se na nekaj odzvali, in točno ve tudi, kako bo sama naredila ali se odzvala. In potem spet mi … Kakšen začaran krog! Navada je res železna srajca, in to ne le dobra, tudi slaba.
Zato – ven iz navad! Popestrimo si vsakdan, presenečajmo vse okrog sebe in še posebej sebe!
Oblecimo se v žive barve, tudi ko dežuje že nekaj dni skupaj. In stopajmo bosi v vsako lužo posebej, čeprav smo sredi mesta. Povabimo goste na potico, čeprav se je bomo lotili prvič in gotovo ne bo lepa. Privoščimo si obilno in drago kosilo sredi tedna doma ali pa le kuhan krompir z maslom. V nedeljo pa se namesto z avtom s kolesom zapeljimo na izlet do bližnjega potoka ali po strmem klancu na planoto sredi gozda, če imamo dobro kondicijo, sedimo v travo in uživajmo v slastnih doma pripravljenih prigrizkih iz nahrbtnika. Uživajmo v vsem, kar še nikoli nismo naredili in energija bo kar puhtela iz nas!
Slediti navadam … to je tako dolgočasno. Naj bodo naša preteklost, vsaj večina njih, prihodnost pa kot besede, ki sem jih pred kratkim nekje prebrala: »Življenje se začne tam, kjer se naše navade – prenehajo!«
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 24. maj 2018
Blanca Chara 