Igra brez navodil.

avg2017Življenje nas preseneča in preizkuša iz dneva v dan. In mi mu sledimo, brez navodil. Navodila si pišemo sproti. Sami. Življenje se tudi igra z nami, ja. Ampak kaj, ko smo mi vajeni igre igrati le s pomočjo navodil?!

Ko pomislimo na včeraj, velikokrat ne moremo verjeti, da se je res zgodilo to, kar se je, ali da smo mislili tako, kot smo. Pa če je bilo dobro ali ‘slabo’. Čudimo se in se sprašujemo, kako je to mogoče, ko vendar to nismo mi ali vsaj ne bi radi bili, in opazimo celo, da se včasih ponavljamo, da smo v neki situaciji že bili in smo si že sto in enkrat obljubili, da ne bomo več … Hm, smo bili res? V isti situaciji? Kaj ni vsaka, prav vsaka situacija drugačna? Kaj ne vpliva vedno nekaj drugega na nas, čeprav samo vreme, in je situacija samo v osnovi enaka? Ne pa tudi v niansah?

K sreči (včasih tudi žal), se vsak dan po štiriindvajsetih urah konča in se ne vrne nikoli več, niti nista dva še tako podobna si dneva enaka. Vedno prihajajo nove, nevidne priložnosti in skrite želje, nova (ne)načrtovana srečanja in nove nenadne ideje. Ki se jim mi, na sebi edinstven način, ves čas sproti prilagajamo.

Poletje, ta čudoviti in na nek način posebni letni čas, pa iz nas izvabi toliko tega, kar smo res – MI. Kot da si naenkrat upamo in privoščimo več in si vzamemo več. Tega kar v različnih mesecih preko celega leta tako radi delamo ali bi radi delali, a nam navadno ne uspe. Poleti lahko izživimo – VSE. Odpremo okna in vrata svojega doma na stežaj in uživamo v petju ptic ali le svežem zraku, ki kroži okrog nas, mrzlim radiatorjem pa se le nasmihamo. Oblečemo najtanjšo oblekico in brskamo po ideji za zimski plašč. Zvečer dolgo v noč s prijatelji brezskrbno, čeprav sredi tedna, kramljamo ob svečkah in grdih grelnikov ne pogrešamo niti najmanj. Jemo na prostem in drobtinice privoščimo tudi malim prebivalcem, na mizi doma pa kraljuje bogat šopek. Noge namakamo v bližnjem potoku in ne v lavorju pred televizorjem, plavamo v morju ali jezeru, in se stresemo ob spominu, kako smo pred leti na trdem ledu padli prav na tem mestu. Poleti podoživljamo trenutke in pišemo spomine.

Zato – naj bodo vse fotografije in vsi nasveti, ki jih najdemo ali nas to poletje poiščejo sami, le navdih in kažipot za cilj, ki si ga želimo. In bodimo sami svoj unikat! V vsem.

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 9. avgust 2018

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s