Pred in za …

Lisa 276 - pexels-photo-277552V življenju živimo in igramo različne vloge. Od otroštva naprej. Spreminjamo in menjamo jih iz minute v minuto, sami ali pa nam jih določajo situacije, v katerih se takrat znajdemo. Celo v sanjah.

Kaj ni zanimivo, da tega večino časa (ali sploh ne) ne opazimo in na to nismo pozorni? Nasprotno pa z opazovanjem življenja drugih nimamo nikakršnih težav? Niti v knjigi, na odru, na ekranu ali poleg sebe? In sočustvujemo ali smo brezbrižni do oseb, v katerih vlogo se postavijo igralci; kako močno, seveda odvisno od pisatelja zgodbe in igralcev, ki jim v nas bolj ali manj uspe prebuditi čustva in izvabiti občutke.

Toda v življenju, ki ga živimo sami, smo oboje. Včasih junak, drugič žrtev, včasih pred zaprtimi, drugič za zaprtimi vrati. Enkrat se prilagajamo mi, drugič se prilagajajo drugi nam. Včasih si želimo ali hočemo, drugič nočemo in ne moremo. Vedno pa slej ko prej eno in drugo. Res se zdi, da mora vsak doživeti in izkusiti vse. Le da v različnem času. Zato … bodimo sočutni in previdni in ves čas z mislimi, da nas že naslednji trenutek (lahko) čaka presenečenje.

Sem in tja pa ima vloga, za katero smo prepričani, da je lahko le ena in edina, več različnih pod-vlog. Tako kot ‘lovec’ … Ki je lahko nekdo, ki išče nove, sposobne in obetavne zaposlene, lovec na ‘glave’, lovec na manekenke … in seveda tisti ‘pravi’, lovec na živali. Ki se spet lahko znajde v različnih vlogah, kot lovec, ki žival išče ali jo zasleduje, lovec, ki mu žival nastavijo za tarčo in ‘lovec po naključju’, kar je postal znanec, ki nikdar niti pomislil ni, da bi v kakršnikoli vlogi že lovec kadarkoli sploh bil. Kako?

Spomnim se nedelje, ko smo bili pri njem na obisku prvič. Po dolgi vožnji, takrat kot sopotnik in ne voznik, sem po veselem klepetu pred hišo utrujeno stopila čez prag in takoj, kar malo nejevoljno (skrivaj, seveda), opazila nekaj nagačenih živali, ki so čepele na vejah pred našimi glavami tik pod stropom. Nisem si mogla kaj, da znanca čez čas, ko je pogovor rahlo zamiral, ne bi prav prijazno vprašala: »A vi ste tudi lovec, nisem vedela?« On pa presenečeno in še malo hudomušno zraven: »Neee!« Presenečeno ga pogledam nazaj, z velikim vprašajem v očeh, on pa: »Lisica je skočila pred avto, polh je ušel v hišo, veverico je pa mačka zamenjala z mišjo.«

 

Lisa, kolumna “Veter v omari”, 30. avgust 2018

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s