Samo še nekaj dni in konec bo tega leta. Komaj čakam. Tako drugače bo. Vem! Čutim in si želim. Drugačna bom jaz in drugačni bodo vsi okrog mene. Tako lepo bo. Nobenih problemov in težav, sem se tako odločila, samo enostavna in prijetna presenečenja, vsak dan poln veselja in iskrenih ljudi, sočutnih besed in toplih objemov, noč pa ene same sanje na mehkem oblaku.
Sanje ali resničnost? So to želje vseh ali samo sem in tja koga? Ker drugi ne verjamejo – več? Toda, zakaj? Zakaj ne bi verjeli in se veselili lepega, težave, ki bi se vmes pojavljale, pa vzeli le kot popestritev? Kot izziv? Saj vendar vsi vemo, da za dežjem vedno posije sonce!
Seveda bo vsak takoj rekel: »Ko bi le lahko bilo tako!«
Ne more biti? Res ne? Zakaj je pa december lahko tako lep, vsaj za večino, in so bolj veseli celo tisti, ki jim ne gre najbolje v življenju? Zakaj na svoje drage in prijatelje mislimo in se srečujemo z njimi bolj kot skozi vse leto? Zakaj se sproščeno smejimo in objemamo na cesti sredi množice, zakaj se pozibavamo in pojemo skupaj z nastopajočimi na prostem, čeprav nas v noge zebe tako, da jih sploh ne čutimo? In to cel mesec?
Ste se mogoče kdaj vprašali, zakaj smo decembra lahko bolj pozitivni kot skozi celo leto in zakaj, če se le da, ne poslušamo, ne govorimo in ne gledamo nič slabega? Ne?
Ker decembra želimo vsi – ISTO! Ker želimo, da nam je dobro in lepo! Nam in vsem. Bi bilo res tako težko biti tak in živeti v pozitivnem duhu tudi preko celega leta?! Saj vendar vemo, da dobro privlači dobro!
Naj bo v novem letu DRUGAČE prav to. Naj bo novo leto res NOVO. Naredimo življenje lepo, sebi in drugim, potrudimo se in ne dovolimo, da bi nas zamajali tisti, ki nam ‘želijo dobro’, še manj pa tisti, ki si to za nas najmanj želijo! Sledimo svojim sanjam in ciljem! Poslušajmo sebe in si upajmo biti sami svoji, predvsem pa … ne pozabimo, kdo smo!
Lisa, kolumna “Veter v omari, 27. december 2018