Za nami je najlepši mesec v letu. Mesec druženj in srečanj, obujanja starih prijateljstev in sklepanja novih, odlične hrane in še boljših sladic, kapljic vseh vrst in okusov, iskric v očeh in ‘pisanih’ daril … In zdaj smo kar naenkrat, iz danes na jutri, spet na začetku.
Pa smo res? Na začetku? Ali smo se le za kratek čas ustavili, pogledali nazaj, zapisali želje za naprej in si zaželeli, da bi se uresničile čimprej. Saj vemo, da bodo žive le nekaj časa in da jih bomo slej ko prej nehali čakati, nanje (malo) pozabili in pustili, da življenje teče svojo pot. Smo pa vseeno veseli in zadovoljni, da smo jih zapisali. Tudi tiste velike. Ker si upamo in dovolimo sanjati.
Ali smo mogoče le spremenili številko, ki nas bo vsaj enkrat na dan spremljala vseh 365 dni v letu? In ponovno stopili na svojo pot, včasih tiho, drugič bučno, včasih tako neopazno, da nas na spremembo opozorijo šele drugi, spremembo opazimo le sami ali smo nanjo mogoče pozorni šele ob koncu leta, ko nam je prešlo že kar v navado, da se spominjamo dogodkov, ki so nas zaznamovali tako ali drugače.
In kako lahko na povsem enostaven način uresničimo ta stereotip, ki se mu tako radi smejimo? Ta po novem letu bo vse drugače? Da spremenimo vsakdan! Da pozabimo rutino in si življenje popestrimo tako, da ga postavimo na glavo! V dobrem pomenu, seveda. Da si, na primer, naredimo seznam, kaj bomo preko tedna jedli in kuhali in gremo v trgovino točno določen dan enkrat ali dvakrat na teden. Da določimo tudi dan, ko si ogledamo, kaj je novega v naših najljubših trgovinah. Da gremo sredi tedna na krajši izlet ali daljši sprehod, na obisk k prijateljem ali domačim. Da si eno popoldne privoščimo lenarjenje, družabno igro s svojim dragim ali drago, otroci ali prijatelji ali skupaj naredimo plan, kako bomo preživeli konec tedna. Da si ponedeljek ‘skrajšamo’ z ogledom filma v kinu. Da eno popoldne beremo, prelistamo novo revijo ali kup starih. Da vse nujno postorimo že v četrtek popoldne in se konec tedna začne že v petek! Predvsem pa da vse, kar posebej radi odlašamo, storimo takoj, in da naredimo tudi kaj, kar si do sedaj nismo upali, ad sami sebe presenečamo na vsakem koraku.
Res (je lahko) preprosto, kajne? Da le ne zapademo v rutino.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 3. januar 2019