Te dni, ko si vzamemo več časa zase, radi pobrskamo po receptih, da si pripravimo kakšno jed, ki je že dolgo nismo okusili ali najdemo novo. Da nas mogoče spomni na nek dogodek izpred let ali zbere družino in prijatelje ob drugače obloženi mizi kot vsak dan. Listamo med zapiski, ki jih zbiramo že leta, kakšno jed (in ne samo eno), ki bo popestrila naše druženje in zbrane navdušila z novimi okusi in barvami, iščemo po knjigah in revijah.
Ker je vsak prosti trenutek tako zelo dragocen, recepti z natančno opisanimi količinami sestavin, postopki priprave in celo serviranja, pa nam prihranijo veliko časa in od nas ne zahtevajo pretiranega razmišljanja. Le slediti jim moramo in se držati navodil.
Pa imamo recept tudi za življenje? No, tistega najbolj osnovnega imamo, seveda: zjutraj vstanemo, gremo v šolo ali službo, popoldne po opravkih in zvečer spat ali v kakšnem drugačnem vrstnem redu, kakor kdo. In še to le zato, ker se Zemlja vrti in nam »določa«, kdaj spati in kdaj del(ov)ati. Kaj pa ves čas »vmes«?
Seveda obstajajo nasveti in »recepti« tudi za življenje. Povsod jih najdemo: v knjigah in revijah, oddajah na radiu, televiziji in celo objavah na spletnih omrežjih, na predavanjih, seminarjih in nekaj dnevnih organiziranih odklopih. Včasih nam pridejo prav , ker se znajdemo ob pravem času na pravem mestu, eni jih koristimo bolj, drugi manj, eni ves čas, drugi samo občasno, mogoče le iz radovednosti, da izvemo kaj novega ali enostavno ugotovimo, kaj se dogaja okrog nas. Ampak … To vse so le napotki, ki jih sprejmemo ali ne. Ker življenje ni preprosta juha, ki jo skuhaš na hitro, ker si lačen; celo juha, če naj bo več kot potešitev lakote, ne more in ne sme biti samo obarvana voda z nekaj zrnci soli.
Recept za življenje si pišemo sami. Ves čas. In ga ves čas tudi dopolnjujemo, popravljamo in spreminjamo. Ker se spreminjamo tako sami kot s časom tudi situacije, v katerih se znajdemo. Iz dneva v dan, iz leta v leto. Vsakič drugačni.
Tako je tudi gospod, ki ga je znanec pri njegovih devetdesetih letih vprašal, koliko je star in so ga to celo življenje spraševali tudi mnogi drugi, ponovno modro odgovoril: »Ne vem, ko pa se ves čas spreminja.«
Lisa, kolumna “Veter v omari, 18. april 2019
Blanca Chara 