Pride dan, ko nimaš volje. Ne dobre, ne slabe. Nobene. Premikaš se kot megla skozi meglo, ali, še bolje, miruješ, in čakaš, da se bo nekaj zgodilo, se kaj premaknilo, te bo vase potegnil vrtinec, ki … Ali pa niti to ne in samo si.
Mogoče medtem ugotavljaš, zakaj si naenkrat padla v tako praznino. Mogoče niti to ne. Ker pravzaprav nisi take ne-volje zaradi kakšnega točno določenega vzroka ali situacije, vsaj ne spomniš se, ampak se je ne-volja zgodila kar sama od sebe. Zaradi utrujenosti, planetov, ki te ne podpirajo, včasih pa – zakaj že?
Doleti te lahko doma ali v službi, na dopustu ali na obisku, kjerkoli, ampak vedno nepričakovano, seveda.
Vendar s tem ni nič narobe. Nasprotno! Da se ustavimo, enostavno prija in je nujno potrebno. Prija biti v tisti posebni tišini v sebi in okrog nas, ko se zdi, da vse samo – je.
Samo nekaj moramo vedeti takrat. Ne smemo imeti slabe vesti in se moramo, če je to potrebno, znati pred okolico tudi zagovarjati. Ker take dneve imamo vsi, le živimo jih in navzven kažemo vsak po svoje. Nekdo tako, da bega sem in tja, je razburjen in celo agresiven in v mučen položaj spravlja vse okrog sebe, nekdo tako, da se raje umakne vase in počaka, da mine.
Sicer pa … ne moremo biti vedno v pripravljenosti in si odklopa privoščiti le takrat, ko nam je to na nek način določeno in dovoljeno, v soboto in nedeljo. Ker … ne-volja nikoli ne vpraša vnaprej, če je pravi čas zanjo, ne-volja se samo zgodi.
Vendar mine. Vedno. Včasih čez nekaj ur, še večkrat pa naslednji dan, ko je spet vsega polno, dobrega in malo manj dobrega, predvsem pa tako pestrega, da bi se včasih najraje spet kar vrnili v včeraj. Le da imamo sedaj novo moč in svežo energijo, ki nam daje polet in zagon in nas v nove odnose in situacije vleče kot magnet, ko se počutimo, kot da smo ponovno na začetku.
Seveda se lahko zgodi, da nas ne-volja na mestu zadržuje dlje časa. Da le ne popustimo in se prepustimo slabi volji. Ker ni potrebna. Res ne. Sploh pa ne zdaj, ko nas štiri stene doma ne bodo več dolgo zadrževale in bomo vedno več na zraku in soncu, ob prijetnejših temperaturah pa tudi vetru in soncu, v čudoviti družbi narave in tistih, s katerimi smo enostavno – radi.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 25. april 2019
Blanca Chara 