Vem, smo pozitivni in so negativni ljudje. To vemo vsi. Razen negativnih. Ki bi jim včasih, ko nas še posebej močno prizadenejo, včasih rekli tudi kaj drugega. Če bi imeli še kaj moči. Če bi verjeli, da bo pomagalo pregnati našo slabo voljo in slabo vest, ki nam jo hočejo na vsak način vsiliti, če bi verjeli, da bodo (oni) postali pozitivni.
Tudi to, da imamo v življenju vsi vzpone in padce, take in drugačne, ne samo enkrat na dan ampak celo večkrat, vemo vsi. Razen negativnih.
Pa se pozitivni sprašujemo, kako sploh je možna takšna negativnost, negativni pa … kot da so edini na svetu, samo oni in nihče drug; če pa slučajno kje še kdo je tako nesrečen … ne, to sploh ni možno! Ker gre narobe (lahko) samo njemu/njej, vedno. In to res vedno. Samo slabo in vedno.
Tudi to vemo, da je pozitivne nemogoče spremeniti v negativne in negativne v pozitivne. Vsi. Razen negativnih, seveda, ki … kot bi želeli, in ne samo želeli, prav hoteli, da so negativni vsi okrog njih. Kaj res ne vidijo izven svojih okvirov? Ne morejo, nočejo? Je sploh možno, da jim gre tako zelo slabo, se sprašujemo na drugi strani (ker na drugi strani res smo) ali le želijo, ne, prav hočejo biti žrtev, okrog katere se in se mora vedno vse vrteti? Pozitivni verjamemo, da jim je težko in še težje. Vemo tudi, da je to povsem in edino njihova tema in nikakor ne naša, in se trudimo, da ostajamo v svetlobi, ampak … zakaj oni lahko stresajo svojo temo okrog sebe in zakaj se moramo v njej proti našim željam in volji izgubljati mi?
In se, medtem ko negativni komaj čakajo, da lahko pičijo in grizejo in napadejo, posebej takrat ko se jim pozitivni res ne moremo izogniti, sprašujemo, kako preživeti tiste minute, uro, dan … Kako dočakati, da bo mimo …
In prepad se med prvimi in drugimi vztrajno poglablja …
Pa vendar … Pozitivni lahko in moramo ostati pozitivni in svoj pogled na življenje deliti tudi med tiste, ki so vsaj malo manj negativni … tiste, ki vidijo, slišijo … prepoznajo, da le ni vse tako težko in hudo. Da je lahko marsikaj manj črno z vsaj malo bolj pozitivnim pogledom. Da je lažje. Prvim in drugim. Vsem.
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 10. maj 2019
Blanca Chara 