Na svetu nikoli ni bilo, ni in ne bo dveh oseb, ki bi bili enaki po videzu in življenju, ki ga živita. Naša življenja so si podobna le v osnovi, vse drugo so nianse. Ki jih delajo tako zelo drugačna.
Ko opazujemo in srečujemo ljudi, ki se jim dogajajo situacije, ki smo jih mi že doživeli, se drugič spet čudimo temu, kar slišimo, da se jim dogaja, in si želimo, da bi se tudi nam ali nikakor ne. Toliko različnih »odstopanj« se zgodi na poti življenja, da jih ne bi mogli popisati niti, če bi imeli na stotine debelih knjig s snežno belimi listi.
In ne samo to. Med vsemi temi trenutki življenja in čustvi, ki jih različne situacije sprožajo, se nam glasno ali tiho in neopazno vriva še nešteto idej in želja. Ciljev. Spontanih in do podrobnosti načrtovanih, takih, do katerih nas loči le korak in tistih, za katere že vnaprej vemo, da jih ne bomo mogli nikoli doseči, si pa o njih upamo vsaj sanjati.
Seveda so ljudje, ki morajo biti previdni, kaj in kako in tudi kdaj si nekaj (za)želijo, ker se jim uresniči prav vsaka želja, po možnosti v najkrajšem možnem času. In tisti, ki lahko rišejo in pišejo in o-pišejo, kaj si želijo, pa se jim zgodi ravno nasprotno ali sploh nič, kar bi spominjalo na njihovo še tako gorečo željo. Nenazadnje pa velja tudi, da prav vse želje res niso dosegljive. Da le znamo ločiti, kaj vseeno je možno in kaj resnično ne.
Najbolj pomembna v našem življenju pa je prav gotovo naša – vztrajnost. Koliko smo pripravljeni vložiti v uresničitev svojih idej, želja in ciljev. Sebe … Časa … Ne glede na to ali nas kdo pri tem podpira ali ne, ne glede na to, kako daleč je, oziroma se zdi cilj. Koliko smo pripravljeni na to, da bo pot lahko dolga, dati času čas, biti aktiven in narediti vse, kar je v naši moči. Verjeti v idejo in biti prepričani v svojo željo in predvsem v njen uspeh, stati za njo tudi takrat, ko so proti vsi okrog nas. In, če je potrebno, biti sposobni idejo zagovarjati, posebej takrat, ko so v njeno uresničevanje poleg nas vpleteni še drugi. Za željo, ki je samo tvoja pa … zakaj bi jo morali pred kom sploh zagovarjati? Saj je vendar samo naša! Dovolj je, da vanjo – verjamemo!
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 17. maj 2019
Blanca Chara 