Poletje bo kmalu tu, naj bo vroče ali deževno, bo pa tudi čas, ko bomo vsakdanje obveznosti in izzive z največjim veseljem dali na stran in se prepustili dnevom, ki jih čakamo celo leto. Že veste, kam vas bo nesla pot tokrat? Kje si boste vzeli čas zase? Se boste odločili v zadnjem trenutku, čakate, da se utrne ideja sama od sebe, se boste predajali vsakemu dnevu posebej? Ali razmišljate, da bi bil dopust letos nekaj posebnega?
Kaj pa če bi pobrskali po spominu … Kje vse ste do sedaj že bili, kateri kraji so vas posebej navdušili, o katerih sanjate že dolgo? In se zamislili. Ne nad tem, kam bi ponovno odpotovali, ampak kaj vas je tam tako navdušilo. Kaj je bilo tisto, kar vas je odneslo daleč stran od preostalih dni v letu.
Mogoče ujamete rdečo nit in mimogrede ugotovite še, kako ste se skozi čas spreminjali in kaj v in na vas je ostalo enako skozi leta in desetletja. Komu in čemu ste se prilagajali in se zdaj končno ne želite več. Ker vam ni treba, ker veste, kaj želite in hočete. Ker se končno odločate – zase.
Mogoče preprosto ugotovite, da si želite biti samo spontani in sproščeni. Da bi se radi samo igrali! Pa ne življenja, ki ga živimo, ko se prilagajamo dnevnim situacijam in osebam okrog nas, ampak življenja samega. Tistega, ki ga preko leta tako pogrešamo, tistega, ki si ga tako zelo želimo, pa si ves čas prigovarjamo, da to ni več možno, da so časi zdaj drugačni.
Toda … Časi zdaj so res drugačni, so pa spomini, kakšni so bili, in želje kakšni bi lahko bili, še kako živi. Zakaj jih torej ne bi živeli vsaj kratek čas!
In pustili doma telefon, uro, računalnik, gore knjig … kar bi nas hitro odpeljalo daleč stran. Kaj ni bolje počitniške dni doživeti take kot so in tam, kjer so? In vzeti s seboj samo prazen zvezek ali dva, svinčnike in barvice, žogo, družabne igre, mogoče kolo … obleke, katerih se sicer ne upate pokazati v ‘civilizaciji’ …
Najbrž boste takoj rekli: »Halo, kakšna neumna ideja pa je to?!« Pa je res?
Lisa, kolumna “Veter v omari”, 30. maj 2019
Blanca Chara 