Življenje je polno sprememb, le da jih ne opazimo vedno ali jim ne posvečamo posebne pozornosti. Včasih so majhne in se nam zdi, da se ni nič spremenilo, da smo se pač prilagodili, včasih večje ki jih zasenčijo še večje, včasih celo take, na katere nimamo vpliva. Ali pač …
Tega, kako se spoprije(ma)ti s spremembami, pa nas ni naučil nihče. Nikoli. Vse drugo je bilo mnogo bolj pomembno. Tako smo soočanju z njimi in reševanju malih in velikih, vedno prepuščeni sami sebi in/ali okolici. Kar pa nas iz okvirov, ki smo jih v vsakdanjem življenju sicer vajeni, ko ti postanejo pretesni, sem in tja le vrže iz tira.
In strah, ki se (navadno) vleče še iz otroštva, v hipu postane naš največji sopotnik. Saj se še spomnite tistega strah je votel, okrog in okrog ga pa nič ni, kajne? Strahu potem sledita še nemoč, mogoče jeza … Toda zakaj? Saj vendar vemo, da so spremembe, ki smo del njih vsi na tej naši dragi Zemlji, stalno prisotna našem v življenju?!
Čas poldrugega meseca se je ustavil. Pravzaprav smo se ustavili mi, ne naše življenje, ampak mi. Vsak posameznik. Edina, ki je v vsem svojem žaru zaživela, je (bila) narava. Zrak je bolj čist, nebo bolj modro, potoki, reke in jezera bolj čisti. Drevesa zelenijo in travniki cvetijo. Hrup na cestah se je umaknil žvrgolenju ptic, brenčanju čebel in letanju živo pisanih metuljev s cveta na cvet. Glasba narave sta mir in tišina. Prišla je pomlad.
Naj bo pomlad tudi v pravem pomenu besede! Tišini tudi v nas samih, ki smo se ustavili in se končno lahko slišimo. Vsak sebe. Ko si končno vzamemo čas zase, ko (lahko) pretehtamo vrednote v svojem življenju.
Zato – zapišite si, kaj ste medTEM spoznali. Pri sebi, pri svoji dragi ali dragemu in otrocih, okolici, svetu … Jaz sem si že. V dveh steklenih kroglah dan za dnem zbiram listke s prav posebnimi sporočili. Sporočili SEBI. V eni koga poTEM želim čimprej spet videti, poklepetati z njim in se res dobro nasmejati. V drugi kaj želim poTEM narediti in delati, doživeti, imeti … česa si v svojem življenju želim več.
Da ne pozabimo, kaj smo si želeli v tem ‘vmesnem’ času in da nikoli več ne bomo pozabili – NASE!
28. april 2020
Blanca Chara 