Ni vedno vse …

Le malo stvari je v življenju, ki jih naredimo, ne da bi razmišljali o njih in se zanje na koncu tudi odločili. Kot da se vrinejo med ostale, se v nas naenkrat nekaj premakne in nas brez razloga, včasih skrivaj, včasih pa kar zavedno, potisne v situacijo, čustveno ali fizično, o kateri sploh nismo razmišljali … More Ni vedno vse …

Nasveti in recepti.

Te dni, ko si vzamemo več časa zase, radi pobrskamo po receptih, da si pripravimo kakšno jed, ki je že dolgo nismo okusili ali najdemo novo. Da nas mogoče spomni na nek dogodek izpred let ali zbere družino in prijatelje ob drugače obloženi mizi kot vsak dan. Listamo med zapiski, ki jih zbiramo že leta, … More Nasveti in recepti.

Vsi jo imamo.

Vsi imamo vzpone in padce … v dnevu in v življenju. So del nas in brez njih ne moremo, ne gre. Zgodijo se (velikokrat) brez naše volje, tako tisti lepi, kot tisti, ki nas mečejo iz ustaljenega in umirjenega ritma. Ko vse teče gladko in nam je dobro, smo zadovoljni in srečni, ko se izgubljamo … More Vsi jo imamo.

Koktajl?

Kaj je človekova največja vrlina? Tisto, kar ga definira in dela drugačnega od drugih? Vztrajnost, s katero krmari skozi življenje, po gladki poti ali poti polni ovinkov, klancev in spustov? Potrpežljivost? Iznajdljivost? Trma, s katero izpolnjuje svoje želje in cilje ne glede na to, da ga ne podpira nihče in ga okolica ne razume? Zanesljivost … More Koktajl?

Ker ne povemo.

Pričakovanja, moja in naša, tvoja in njihova. O tem, kako naj bo nekaj narejeno. So največkrat zelo različna. Jaz si predstavljam eno, ti drugo, mi si predstavljamo eno, oni si predstavljajo drugo. Kar seveda ugotovimo šele, ko na koncu skupaj sedemo za mizo. Če nismo zadovoljni v celoti, je popravljanje zamudno in ga spremlja veliko … More Ker ne povemo.

Kot milni mehurček.

Ko nekaj pričakuješ, tako strastno, da se ti vrti od vznemirjenja in prhutajo metuljčki v trebuhu, odštevaš minute in se ti zdi, da ne boš nikoli dočakala, pa če gre za nekaj ur, dni, mogoče celo dlje, ali pričakuješ popolnoma mirno in neprizadeto, ker pač veš, da se bo zgodilo – sploh ne veš, kaj … More Kot milni mehurček.

Kdaj nazadnje …

Že nekaj časa nazaj se je govorilo, da pisem, tistih pravih, na belem ali vzorčastem in včasih odišavljenem papirju, za katere smo že brez podpisa vedeli, kdo jih je napisal, ne bomo več pisali in jih pošiljali ljudem, ki so nam blizu. In izb(i)rali razglednic, ki bi že s sliko toliko povedale, da bi na … More Kdaj nazadnje …

Ko odidejo …

Kot otrok sem se pogosto spraševala, kako nastane beseda. Kdo jo je prvi izgovoril in kako prav ta, lahko pomeni to. Zdaj vem, da ena ne pomeni le to, ampak več, veliko več. Da pomeni tudi začetek in konec hkrati. Ko nekdo odide za hip, se vrne čez čas, ali nikoli (več). Ker se je … More Ko odidejo …