Telefon zazvoni in na drugi strani se oglasi nežen ženski glas, za katerega se hitro izkaže, da pripada mami, ki bi svoji hčerki za osemnajsti rojstni dan rada podarila nekaj posebnega. Vedela je, da si njena zdaj že velika hčerka stilske preobrazbe želi, vendar ji je za presenečenje povedala šele dan pred mojim prihodom.
S Hano sva sicer imeli bolj malo časa, a sem jo, ker sem želela, da kar se da dobro sodeluje in tako pridobiva občutek, kako posamezne kose kombinirati in zažareti v novi podobi, vseeno prosila, naj sestavi tri stajlinge: sproščenega, dnevnega in večernega. Res je imela bolj majhno izbiro, tako da je na hitro nekaj sestavila in ne preveč zadovoljna nakazala, da je to to. A je bila pre-skromna.
Tako sem po njenih policah in obešalnik pobrskala še sama. In našla čudovite kose. Ker naju je mama pustila sami doma, sem jo prosila, da si stajlinge drugega za drugim obleče, potem pa prav počasi in sproščeno sprehodi še do velikega ogledala v hodniku. Kako je pogledala! Kako so se njene oči zaiskrile in se je ogledovala zdaj z ene zdaj iz druge strani! Prav užitek jo je bilo opazovati in gledati njeno veselje!
Najin skupni čas je hitro minil, imela je svoje obveznosti, in že je šla vsaka po svoje. Spet sva se dobili naslednji dan, v soboto, ki je bila cela njena – od jutra do poznega večera, verjetno. Najprej pri frizerju. Vranje črna barva njenih las sicer ni njena naravna, ji pa izjemno pristaja. In potem ko ji je Klaudija, Frizerka na Ižanki, sicer vedno zravnane lase še rahlo skodrala, je bila takoj “druga”. In, seveda, zadovoljna do ušes.
Naslednja postaja pa je bil obisk fotografa Marolt Janeza v njegovem ateljeju v stari Ljubljani, ker je bilo čudovito sončno vreme, se je začel s kavo na vrtu bližnjega lokala.
In smo začeli.
Hana ima malo močnejše noge (zaradi športa), zato sem ji predlagala, da oprijete kavbojke sicer obleče, oprijeti zgornji del pa nadomesti z ohlapno tuniko z drobnim plisejem v dveh plasteh, namesto supergic obuje bele salonarje in za piko na i natakne srebrne uhane.
Tu še z jaknico z velikim ovratnikom.
Ko se črnina z njenih las prelije v pulover z visoko dvignjenim ovratnikom.
Te tesno oprijete “usnjene” hlače je Hana veliko nosila ampak vedno samostojno s puloverjem ali tuniko, s to “usnjeno” oblekico pa je bilo zdaj prvič. Tokrat sem ji predlagala srebrne superge, lahko pa bi obula tudi salonarje z visoko peto, ki jih nosi samozavestno in brez težav.
V poziranju v stari Ljubljani polni domačinov in turistov je naravnost uživala.
Tako v studiu …
… in tako na ulici.
Pričeska: Frizerka na Ižanki
Fotografija: Janez Marolt
oktober 2018
Blanca Chara 