Jesen. Temno jutro in sončen dan, hiter večer in dolga noč, barve, ki se jim iz dneva v dan bolj čudimo, megla in temperature, ki jim komaj sledimo. Jesen. Ste jo opazili? Tiho in vsak dan bolj mirno? Ste opazili, da se je z njo umiril tudi vaš korak? Sicer pa … se sploh zavedate … More Kaj je bilo prej?

Ko ne ve nihče, ko si nihče ne more niti predstavljati … kako čutiš in kaj misliš, kaj želiš in po tiho upaš, da se ti bo končno uresničilo. Ko ne ve, koliko in kako dolgo si se moral prilagajati in kako težko je bilo. Ko ne ve, kako dolgo nisi mogel biti to, kar … More Moja, tvoja … njihova pot.

Ljudje smo res nekaj posebnega. Bili, smo in bomo. Vsak posameznik tako zelo samo svoj unikat. S sebi edino preteklostjo, vidno in nevidno, vidno in nevidno prihodnostjo, in sedanjostjo, ki jo živimo z debelimi očali na nosu in velikokrat razumemo šele, ko čez čas pogledamo nazaj.   In ker nas je veliko, skoraj neskončno, je … More Kaj pa mi?

Ko si daleč. Prvič, ko ne poznaš ničesar in nikogar, ali ko ti je že vse znano, a si vendar daleč od vsega in od doma. Kako zelo drugače je. Ko si daleč, pozabiš na vse. Kot bi bil nekje vmes, ne tu, ne tam. Kot bi zaprl vrata za seboj in zapustil nek svet, … More Daleč.