Koktajl?

Kaj je človekova največja vrlina? Tisto, kar ga definira in dela drugačnega od drugih? Vztrajnost, s katero krmari skozi življenje, po gladki poti ali poti polni ovinkov, klancev in spustov? Potrpežljivost? Iznajdljivost? Trma, s katero izpolnjuje svoje želje in cilje ne glede na to, da ga ne podpira nihče in ga okolica ne razume? Zanesljivost … More Koktajl?

Ker ne povemo.

Pričakovanja, moja in naša, tvoja in njihova. O tem, kako naj bo nekaj narejeno. So največkrat zelo različna. Jaz si predstavljam eno, ti drugo, mi si predstavljamo eno, oni si predstavljajo drugo. Kar seveda ugotovimo šele, ko na koncu skupaj sedemo za mizo. Če nismo zadovoljni v celoti, je popravljanje zamudno in ga spremlja veliko … More Ker ne povemo.

Kot milni mehurček.

Ko nekaj pričakuješ, tako strastno, da se ti vrti od vznemirjenja in prhutajo metuljčki v trebuhu, odštevaš minute in se ti zdi, da ne boš nikoli dočakala, pa če gre za nekaj ur, dni, mogoče celo dlje, ali pričakuješ popolnoma mirno in neprizadeto, ker pač veš, da se bo zgodilo – sploh ne veš, kaj … More Kot milni mehurček.

Kdaj nazadnje …

Že nekaj časa nazaj se je govorilo, da pisem, tistih pravih, na belem ali vzorčastem in včasih odišavljenem papirju, za katere smo že brez podpisa vedeli, kdo jih je napisal, ne bomo več pisali in jih pošiljali ljudem, ki so nam blizu. In izb(i)rali razglednic, ki bi že s sliko toliko povedale, da bi na … More Kdaj nazadnje …